Telesna govorica na političnih soočenjih – Psihologija oči in obrazne mimike

Telesna govorica v političnih soočenjih pove veliko več kot povedo besede. Oči, mikroizrazi, moč nasmeha, skladnost in še kaj izdajo veliko več, kot bi pričakovali. V obdobju predvolilnih kampanj so televizijska soočenja osrednji oder političnega boja. Medtem ko kandidati ure in ure pilijo svoje govore, statistike in ključna sporočila, se prava odločitev v mislih volivcev pogosto zgodi na povsem nezavedni ravni.

Človeški možgani so evolucijsko programirani, da v milisekundah ocenijo verodostojnost, samozavest in nevarnost sogovornika. V svetu visoke politike, kjer so besede skrbno izbrane in filtrirane skozi PR-svetovalce, postane nebesedna komunikacija – predvsem pogledi z očmi in mimika obraza – zadnje zatočišče pristnosti in resnice.

Telesna govorica v političnih soočenjih

Razumevanje nebesedne komunikacije nam omogoča, da vidimo onkraj naučenih fraz. Tako lahko natančno zaznamo ali gre za pravilne in resnične trditve, ali pa za besede brez realnih osnov

Oči: Ogledalo obremenitve in stresa

Oči so edini del človeškega telesa, ki je neposredno povezan z možgani in nad katerim imamo le minimalen zavesten nadzor. V stresnem okolju televizijskega studia, pod vročimi lučmi in pred kritičnim očesom javnosti, oči postanejo “oddajnik” notranjega stanja kandidata.

Frekvenca utripanja (The Blink Rate)

• Povprečen človek v sproščenem stanju utripne približno 15- do 20-krat na minuto. Ko se kognitivna obremenitev poveča – na primer, ko mora politik hitro oblikovati odgovor na neprijetno vprašanje ali ko poskuša prikriti določene informacije – se frekvenca utripanja drastično poveča.

Študije ameriških predsedniških soočenj so pokazale, da so kandidati z višjo frekvenco utripanja pogosto (ne pa vedno) dojeti kot manj prepričljivi ali celo neiskreni. Ekstremno hitro utripanje je jasen fiziološki indikator, da so se v telesu sprostili stresni hormoni, kot sta adrenalin in kortizol.

Šok: Znanega vplivneža ob prihodu iz Dubaja aretirali – kaj se dogaja?

Na Letališču Jožeta Pučnika so ob prihodu letala iz Dubaja pridržali Aleksandra Repića (Nepridiprav) in njegovo partnerko. Po neuradnih informacijah je na kraju posredovalo pet kriminalistov. Ur

Smer pogleda in vzpostavljanje zaupanja

• Vzdrževanje očesnega stika je ključno za vzpostavljanje avtoritete. Politik, ki gleda neposredno v objektiv kamere, s tem simulira neposreden očesni stik z volivcem v njegovi dnevni sobi. To dejanje sporoča: “Ničesar ne skrivam.”

Nasprotno pa preveč pogosto gledanje v zapiske ali begajoč pogled po studiu nakazuje na pomanjkanje pripravljenosti ali strah.

• Posebej kritičen je trenutek, ko politik prejme neposreden napad. Če takrat spusti pogled proti tlom, podzavestno sporoča podrejenost ali poraz.

Če pa nasprotnika med njegovim govorom fiksira z očmi, poskuša vzpostaviti dominanco. Vendar pa obstaja tanka linija; predolg, neprekinjen očesni stik (več kot 7–10 sekund) lahko gledalci zaznajo kot agresiven ali psihopatski, kar odvrača zmerne volivce.

Mikroizrazi: Ko resnica uide nadzoru

Eno najpomembnejših področij analize telesne govorice so mikroizrazi, ki jih je populariziral dr. Paul Ekman. To so nehoteni gibi obraznih mišic, ki trajajo le delček sekunde (od 1/15 do 1/25 sekunde) in razkrivajo pravo čustvo, ki ga posameznik poskuša prikriti.

Prezir: Največji sovražnik politika

V političnih soočenjih je najpogostejši in najbolj škodljiv mikroizraz prezir. Kaže se asimetrično – kot rahel dvig enega kotička ustnic, včasih spremljan z rahlim nagibom glave nazaj.

• Prezir sporoča: “Si pod mano, tvoje mnenje je nepomembno.” Čeprav se politiku morda zdi, da s tem kaže svojo nadmoč, volivci to zaznajo kot aroganco.

Zgodovina soočenj kaže, da so kandidati, ki so kazali odkrito nespoštovanje ali prezir do nasprotnika, pogosto izgubili podporo neopredeljenih volivcev, ki cenijo dostojanstvo in vključenost.

Strah in jeza pod krinko

Spodnji del obraza: Ustnice in čeljust

Medtem ko zgornji del obraza (oči in obrvi) razkriva čustva, spodnji del obraza pogosto razkriva stopnjo samokontrole in potlačene agresije.

• Stiskanje ustnic: Ko se ustnice spremenijo v tanko linijo, je to znak, da oseba zadržuje informacije ali negativna čustva. To je “fizična bariera”, ki preprečuje, da bi kandidat izrekel nekaj, kar bi mu lahko škodovalo.

• Napetost v čeljusti: Ritmično stiskanje čeljustnih mišic (viden premik ob strani obraza) je znak visoke stopnje jeze ali frustracije, ki jo kandidat poskuša brzdati. To gledalcem daje vtis, da je politik “na robu”, kar zmanjšuje občutek stabilnosti in zaupanja.

• Lizanje ustnic in požiranje sline: Suha usta so neposredna posledica stresa (ustavitev delovanja slinavk zaradi simpatičnega živčevja). Če politik pogosto liže ustnice ali vidno težko požira, je to jasen znak, da se počuti ogroženega ali stisnjenega v kot.

Moč nasmeha: Duchennov nasmeh proti “politični maski”

Nasmeh je v politiki močno orodje, a le, če je pristen. Psihologi ločijo med t. i. Duchennovim nasmehom (pristnim) in socialnim nasmehom. Pristen nasmeh vključuje ne le mišice okoli ust, temveč tudi mišico orbicularis oculi, ki povzroči gubice okoli oči.

• V soočenjih politiki pogosto uporabljajo nasmeh kot ščit ali orožje. Ko jih nasprotnik napade, se pogosto nasmehnejo, da bi pokazali, da jih obtožba ni prizadela.

Vendar pa je takšen nasmeh običajno brez “sodelovanja” oči, kar deluje sarkastično, hladno in neprijazno. Gledalci takšen nasmeh podzavestno dešifrirajo kot obrambni mehanizem in ne kot izraz dejanske samozavesti.

Kontekst TV zaslona: “Split screen” efekt

Televizijska soočenja so specifična zaradi uporabe deljenega zaslona (split screen). To pomeni, da je politik pod drobnogledom tudi takrat, ko ne govori. Kamera ujame njegove reakcije na nasprotnikove besede.

• Zavijanje z očmi: To je ena najbolj uničujočih gest. Čeprav želi politik s tem sporočiti, da nasprotnik govori neumnosti, izpade nespoštljivo in nezrelo.

• Kimanje: Nekateri politiki podzavestno kimajo, medtem ko nasprotnik govori. To lahko gledalci zmotno interpretirajo kot strinjanje, čeprav gre le za aktivno poslušanje. Svetovalci zato politike učijo t. i. “kamnitega obraza” (poker face), ki pa lahko zmanjša njihovo človečnost in deluje robotsko.

Skladnost: Ključ do verodostojnosti

Najpomembnejši koncept pri analizi telesne govorice je kongruenca – skladnost med izrečenimi besedami, tonom glasu in telesnimi gibi.

• Če politik z resnim obrazom govori o empatiji do revnih, mu bomo verjeli. Če o tem govori z rahlim, neustreznim nasmehom ali s prekrižanimi rokami (obrambna drža), bomo podzavestno zaznali laž.

V politiki ni nujno, da ste najboljši govorec; nujno pa je, da vaše telo ne demantira vaših besed. Možgani volivca bodo v primeru neskladja vedno verjeli vizualnemu signalu pred zvočnim. To je tisto, kar loči zmagovalce soočenj od tistih, ki “na papirju” sicer niso naredili nobene napake, a so kljub temu pustili slab vtis.

Kako gledati soočenje?

Ko boste spremljali naslednje soočenje, se zavestno osredotočite na tišino med besedami. Opazujte, kako se spremeni obraz politika v trenutku, ko dobi težko vprašanje. Ali njegovi oči “zbežijo”? Ali stisne ustnice, preden začne govoriti? Ali se njegov nasmeh dotakne tudi oči?

Razumevanje nebesedne komunikacije nam omogoča, da vidimo onkraj naučenih fraz. V svetu, kjer je vizualna podoba primarna, so oči in mimika obraza tisti nefiltrirani kanali, ki nam povedo, kdo je kandidat v trenutku največje stiske. In prav v tistem trenutku se pogosto skriva odgovor na vprašanje, komu bomo zaupali svoj glas.

Pripravila AK
Viri:
jnforensics.com
scienceofpeople.com
pixabay.com
YouTube.com, TikTok.com