To hrano jemo vsak dan, a dokazano vodi v raka, demenco in bolezni srca, tu so podrobnosti
Nova globalna analiza je dvignila veliko prahu. Izkazalo se je, da živila, ki jih vsak dan uživamo povsem mimogrede, brez posebnega premisleka, povzročajo veliko več škode, kot smo verjeli do zdaj. Ena najobsežnejših prehranskih raziskav doslej je namreč jasno pokazala, da ultra-predelana hrana in številna živila, ki se nam zdijo povsem običajna, niso zgolj “manj zdrava”, temveč predstavljajo resno, dokazano in vse bolj zaskrbljujočo grožnjo našemu zdravju.
Zakaj je ultra-predelana hrana postala ena največjih zdravstvenih groženj današnjega časa
Ultra-predelana hrana (UPF) je danes temelj prehrane velikega dela sveta. Najdemo jo povsod, v pekarnah, kioskih, avtomatih, šolah in trgovinah. Sestavljajo jo sladkorji, nasičene maščobe, umetna olja, barvila, emulgatorji, ojačevalci okusa in kemijski dodatki, ki jih doma ne bi nikoli uporabili. Ustvarjena je za hitro potrošnjo, močan okus in minimalne stroške, ne za zdravje.
Znanstveniki so ugotovili, da ultra-predelana hrana vpliva na telo na več ravneh hkrati. Pri možganih povzroča t. i. tiha vnetja, ki počasi, brez bolečine in brez opozoril, poškodujejo živčne celice. To se sčasoma kaže kot oslabljen spomin, motnje koncentracije, mentalna meglica in večje tveganje za demenco. Raziskava na več kot deset tisoč ljudeh je pokazala, da lahko takšna prehrana poveča tveganje za upad kognitivnih sposobnosti že v nekaj letih.
Zakaj so ocvrti prigrizki in predelano meso med najnevarnejšimi izbirami
Poletni čas je čas žara, pice, krompirčka in sladkih prigrizkov. Ta živila so sicer okusna in močno povezana z druženjem, a nutricionistke Catherine Gervacio, Shelly Balls in onkolog dr. Donald Barry Boyd opozarjajo, da lahko prav ta gospodinjska klasika, če jo uživamo pogosto, poveča tveganje za različne vrste raka, od raka ustne votline in želodca do raka črevesja in jeter.
Ocvrt krompirček in druga ocvrta hrana nista problematična samo zato, ker vsebujeta veliko maščob, temveč predvsem zaradi načina priprave. Pri cvrtju pri zelo visokih temperaturah nastaja akrilamid, spojina, ki ima po številnih raziskavah karcinogene lastnosti. Pomfrit nekajkrat na mesec ni grožnja, a ko postane dnevna rutina, se v ozadju počasi kopiči tveganje, ki ga ni mogoče prezreti.
Še bolj nevarno je predelano meso, hrenovke, klobase, slanina, šunka in drugi suhomesnati izdelki. Zaradi nitratov, konzervansov in kombinacije soli ter maščob jih je Svetovna zdravstvena organizacija uvrstila med dejavnike, ki dokazano povečujejo tveganje za raka debelega črevesa. Ključni problem ni občasna porcija, temveč redna in pogosta uporaba. Tudi prigrizki, kot so čips, krekerji in drugi industrijski izdelki, imajo svojo temno plat. Prehransko so skoraj prazni, energijsko pa bogati, kar vodi v pridobivanje telesne teže, debelost in hormonske motnje. Debelost pa je eden najmočnejših napovednikov za razvoj raka dojke, trebušne slinavke in raka debelega črevesa.
Rdeče meso, predvsem govedina, svinjina in jagnjetina, pri dolgoročno pogostem uživanju spodbuja kronična vnetja in lahko vodi do nastanka spojin, ki poškodujejo DNK. Znanstveniki priporočajo, da rdeče meso na jedilniku postane izjema, ne pravilo, ter da ga nadomeščamo z ribami, perutnino, stročnicami in oreščki.
Kako lahko že majhna sprememba zmanjša tveganje za najtežje bolezni
Zdravniki svetujejo preprosto pravilo: čim več hrane, ki ima prepoznavne, naravne sestavine, in čim manj izdelkov, ki so sestavljeni iz dolgih seznamov aditivov. Doma pripravljena hrana, tudi preprosta ima večjo zaščitno moč kot deset “dietnih” industrijskih izdelkov skupaj. Slovenija pri teh navadah žal ni izjema. Otroci in najstniki pri nas zaužijejo bistveno več sladkih pijač, ocvrtih jedi in predelanih prigrizkov, kot je priporočljivo, kar se že odraža v porastu debelosti, zgodnjih hormonskih motnjah in težavah s koncentracijo. A prav pri najmlajših lahko že majhna sprememba, manj prigrizkov, manj sladkanih pijač, več sveže hrane naredi pomembno razliko.
Napisal: K. J.
Vir: Vizita.si, Onkološki inštitut, Freepik
