Tradicionalno ali komercialno? Kurenti na Ptuju in resnica o slovenski kulturni dediščini!
Februar, ta nehvaležni mesec, ki se vedno znajde v senci razpotegnjenih januarjev in bombastičnih marčevskih obljub o pomladi, danes kaže zobe. Slovenija se, kot vsako leto, znajde v vrtincu pustnih norčij, visokoletečih kulturnih projektov in večnih družbenih vprašanj, ki – ironično – ne glede na dan ostajajo skoraj nespremenjena. A danes, 25. februarja 2025, se dogaja. Dogaja na veliko.
Kurentovanje na Ptuju – kultura ali prodajni hit?
Če kdo v Sloveniji zna iz kaosa narediti spektakel, so to gotovo Kurenti. Ti mistični liki, ki naj bi po starih verovanjih preganjali zimo in prinašali plodnost, so danes, če smo iskreni, postali magnet za turiste in priložnost za prodajo zvoncev ter suhega sadja po petkratni ceni. Kurentovanje na Ptuju, največji pustni festival v državi, danes privablja trume obiskovalcev, ki med vonjem po kuhanem vinu in vonjavah kurentovih kož spremljajo grandiozne povorke, tradicionalne obrede in, seveda, neizogiben komercialni del zgodbe.
V središču mesta se že od ranega jutra odvijajo nastopi folklornih skupin, medtem ko se v ozadju sliši tipično slovensko pritoževanje: “Kje so zdaj tisti časi, ko so bili Kurenti še pravi? Ko ni bilo selfijev in marketinga?” A naj se pritožujemo ali ne, dejstvo ostaja: Kurenti so še vedno tu, še vedno rožljajo in – vsaj za en dan – še vedno kraljujejo v slovenskem kulturnem prostoru.
Pust v Cerknici – ko maske govorijo več kot politiki
Medtem ko Ptuj slavi mitološke like, Cerknica prisega na črni humor in ostro politično satiro. Današnja pustna povorka, ki jo spremlja nepogrešljiva godba in vonj po krofih (ter rahlo zažganih flancatih, ki jih nekdo vedno speče v preveč segretem olju), je prava učna ura družbene kritike.

Letošnja tema? Nepremičninski kaos, birokratske neumnosti in – kako presenetljivo – trajajoče cestne zapore. Po ulicah se sprehajajo maske v obliki betonskih stolpnic, ki ponazarjajo stanovanja, “dostopna za mlade” (le če si hkrati še profesionalni nogometaš ali sin nepremičninskega mogotca). Smejemo se, seveda – dokler ne pomislimo, da so te satirične maske pravzaprav precej dobesedne.
Najboljši del? Cerknica dokazuje, da se narod, kljub vsemu, še vedno zna smejati sebi in svojim težavam – kar je, iskreno, ena redkih stvari, ki nas še drži pokonci.
GO! 2025: Evropska prestolnica kulture – kulturni most ali zgolj dobro oglaševana utopija?
Slovenski ponos, italijanska soseda, združeni v veličastnem kulturnem projektu? Lepo se sliši, a realnost je, kot vedno, nekoliko bolj zapletena. Nova Gorica in Gorica, ki letos nosita laskavi naslov Evropske prestolnice kulture, sta danes v središču številnih dogodkov – od literarnih večerov do umetniških performansov. A vprašanje, ki lebdi nad mestom, ostaja: bo ta projekt resnično povezal mesti ali bo ostal v domeni slavnostnih govorov in odlično oblikovanih brošur?
Organizatorji trdijo, da gre za zgodovinski trenutek, ki bo presegel meje. Kritiki pa opozarjajo, da večina meščanov še vedno hodi v trgovine v eno in na kavo v drugo Gorico – kot so to počeli že desetletja, ne glede na evropske projekte. Res je, kulturni dogodki so zanimivi, toda vprašanje ostaja: kaj bo ostalo, ko se reflektorji ugasnejo?
Glasba v Ljubljani – umetnost za izbrance ali za vse?
Med vsemi pustnimi norčijami in velikimi kulturnimi projekti danes v Ljubljani odmeva še nekaj – glasba. Viteška dvorana Križank gosti harfistki Mojco Zlobko Vajgl in Marion Ravot, medtem ko v Slovenski filharmoniji poteka mednarodno tekmovanje trobilnih kvintetov in kvartetov.
Vse lepo in prav – klasična glasba je vrhunska, Slovenija ima izjemne glasbenike, a težava? Koliko ljudi sploh ve, da se ti dogodki dogajajo? Dokler se ne najde način, kako kulturo približati širši javnosti (brez da bi pri tem šli v ekstrem “Mozart na TikToku”), bo vrhunska glasbena umetnost ostala v senci bolj glasnih in – bodimo iskreni – lažje dostopnih spektaklov.
Dan, ko Slovenija diha v vseh svojih nasprotjih
25. februar 2025 je dan, ko Slovenija ne počiva – vsaj ne na papirju. Medtem ko ena polovica države v zvonjenju kurentov in humorju pustnih povork išče način, kako pregnati vsakodnevne skrbi, druga polovica razpravlja o pomenu evropskih kulturnih projektov, umetniških performansov in prihodnosti slovenske glasbe.

A kaj bo ostalo od vsega tega? Bo jutri vse skupaj le še bežen spomin na krofe in pustne maske, ali se bodo nekatere današnje tematike obdržale dlje? Bo kultura res postala nekaj, kar presega meje ekskluzivnih krogov, ali bomo naslednje leto ponovno razpravljali o istih dilemah?
Pripravil: E. K. Vir: www, Facebook