V svetu bakterij: Dr. Teja Klančič in skrivnosti črevesja
Dr. Teja Klančič, znanstvenica z več kot 12 leti izobraževanja in raziskovanja v tujini, se je po pridobitvi doktorata iz prehrane, metabolizma in genetike na Univerzi v Calgaryju ter magisteriju iz prehrane in biomedicine na Tehnični univerzi v Münchnu, odločila, da svoje znanje deli s širšo javnostjo. Njena strast? Prehranske intervencije, predvsem prebiotiki (vlaknine), za boj proti kroničnim boleznim, kot so debelost, zamaščenost jeter in sladkorna bolezen. Njeno prepričanje, da mora biti znanost dostopna vsem, jo je pripeljalo na družbena omrežja, kjer je pred letom dni pod imenom znanstvenica začela ozaveščati ljudi o pomenu črevesnih bakterij za splošno zdravje. V malo več kot enem letu je njen Instagram profil pritegnil več kot 13.000 sledilcev, kar dokazuje, da ozaveščanje o zdravju črevesja ni le modna muha, temveč prava revolucija v razumevanju prehrane.
Z veseljem je bila pripravljena odgovoriti na nekaj vprašanj, ki jih objavljamo v treh delih:
- Kako črevesna mikrobiota vpliva na naše splošno zdravje in počutje?
“Mikrobiom si lahko predstavljamo kot gozd – ekosistem, poln nevidnih prebivalcev, ki opravljajo ključne naloge. Tako kot živali v gozdu nudijo podporo rastlinam, tudi mikroorganizmi v našem črevesju pomagajo pri razgradnji hrane, absorpciji hranil in izobraževanju našega imunskega sistema. Poleg tega vplivajo na našo telesno težo, mentalno zdravje in splošno ravnovesje v telesu.
Mikrobi niso omejeni le na črevesje; naseljujejo tudi kožo, ustno votlino, vagino, ušesa in celo materino mleko. Vsak del telesa ima svoje specifične mikroorganizme, ki se prilagajajo okolju, kot so pH, vlažnost in prisotnost kisika. Na primer, na palcu je približno toliko mikroorganizmov, kot je prebivalcev v Veliki Britaniji – skoraj 70 milijonov!
V črevesju se mikroorganizmi organizirajo glede na posamezne segmente, saj se pogoji v tankem in debelem črevesju razlikujejo. To lahko primerjamo z različnimi deli gozda – mikroorganizmi na jasi so drugačni kot tisti med iglavci. Naše telo brez mikroorganizmov ne bi moglo obstajati. Razmerje med človeškimi celicami in bakterijskimi je približno 1:1, a geni mikroorganizmov kar 500-krat presegajo število človeških genov. Prav ti geni omogočajo naloge, ki jih naše telo samo ne bi zmoglo – od sinteze vitaminov B in K do presnove zdravil. Mikrobiota je torej nepogrešljiv partner našega zdravja in počutja.”
- Katere prehranske navade najbolj podpirajo zdravo črevesno mikrobioto?
“Hrana ima ključno vlogo pri zdravju našega črevesja, zato je skrb za ustrezne prehranske navade prvi logični korak. Najprej je pomembno urediti prebavo – vprašajte se, ali je vaše odvajanje redno in brez neprijetnosti. Veliko ljudi se spopada z zaprtostjo, kar je prvi izziv, ki ga je treba rešiti.
Drugi korak je izogibanje hrani, ki povzroča vnetja v črevesju. Visoko procesirana hrana, živila z veliko nasičenih maščob in sladkorja negativno vplivajo na naš mikrobiom. Namesto tega izbirajte vlaknine, ki hranijo koristne bakterije in spodbujajo njihovo rast. Pomembna je tudi vključitev fermentirane hrane, saj ta vrsta hrane vsebuje poleg prebiotikov (vlaknin), tudi probiotike (žive mikroorganizme), ki pozitivno vplivajo na raznolikost našega mikrobioma.
Ne gre pa le za hrano – velik vpliv ima tudi stres. Tudi če se prehranjujete uravnoteženo, lahko kronični stres povzroči neravnovesje v črevesju in s tem težave. Pomembno je vključiti sprostitvene tehnike, kot so meditacija ali dihalne vaje, in poskrbeti za kakovosten spanec ter zadosten vnos vode.
V primeru hujših težav, kot so infekcije ali bolezni, pa bo potrebna zdravniška pomoč. Npr. če v gozdu divja požar (huda motnja mikrobiote), se najprej lotimo gašenja – torej zdravljenja – šele nato zasadimo nova drevesa, kar simbolizira dolgoročne spremembe življenjskega sloga, da preprečimo nove težave.
Na koncu je ključno razumeti, da zdrav mikrobiom ni rezultat enega dejavnika, temveč usklajenost prehrane, spanja, gibanja, sprostitve in hidracije.”
- Kakšne so posledice uživanja umetnih sladil na zdravje črevesja?
“Brezkalorična sladila, kot so acesulfam K, aspartam, advantam, ciklamati, neotam, saharin, sukraloza, stevia in njeni derivati, lahko vplivajo na zdravje črevesja, predvsem na mikrobiom, ki ima ključno vlogo pri splošnem počutju. Posledice vključujejo spremembe sestave in raznovrstnosti mikrobioma, kar lahko vodi do vnetja in metabolnih sprememb. Raziskave kažejo, da uživanje brezkaloričnih sladil lahko zmanjša toleranco za glukozo, deloma zaradi sprememb v mikrobiomu. Ker pa ima vsak človek drugačen črevesni mikrobiom, se tudi reakcije na brezkalorična sladila razlikujejo med posamezniki, kar je bilo razvidno iz nedavne znanstvene raziskave (Suez et al., 2022. Personalized microbiome-driven effects of non-nutritive sweeteners on human glucose tolerance, Cell).
Tudi svetovna znanstvena organizacija (SZO) je 15. maja 2023 izdala smernice, ki odsvetujejo uporabo brezkaloričnih sladil za nadzor telesne teže ali zmanjšanje tveganja za nenalezljive bolezni. Dolgotrajna uporaba teh sladil ne prinaša trajnih koristi pri izgubi maščobe in lahko poveča tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2, bolezni srca in ožilja in višjo smrtnost. SZO sicer ne odsvetuje uporabo sladkornih alkoholov, kot je eritritol, a sem sama pred časom zasledila študijo, objavljeno v eni najbolj prestižnih znanstvenih revij, da lahko uživanje 30 g eritritola na dan, pospešuje nastanek krvnih strdkov, kar predstavlja resno tveganje za zdravje. Več o sladilih si lahko pogledate na moji Youtube objavi v nadaljevanju:”
- Kako stres vpliva na delovanje črevesja in kako lahko obvladujemo njegov negativni vpliv?
“Stres močno vpliva na črevesni mikrobiom in delovanje črevesja, predvsem prek hormona kortizola, ki se sprošča ob stresu. Kortizol lahko spodbuja rast škodljivih bakterij in poruši ravnovesje mikrobioma, hkrati pa negativno vpliva na prebavni proces, kar pogosto vodi do težav, kot so driska ali zaprtje. Kronični stres je še posebej problematičen, saj dolgotrajno povišanje kortizola aktivira imunski sistem in povzroči t. i. prepustno črevo, kjer črevesna stena postane bolj prepustna, kar omogoča vdor škodljivih snovi v krvni obtok. To poveča vnetje in sproži začaran krog, kjer se stanje mikrobioma in zdravje še dodatno slabšata. Za obvladovanje negativnih učinkov stresa so ključne tehnike sproščanja, kot so meditacija, joga, masaže, sprehodi v naravi in druženje s prijatelji, saj te ne le zmanjšujejo raven kortizola, temveč tudi spodbujajo vagusni živec, ki podpira sprostitev in zdravo delovanje črevesja. Poleg tega zdrav življenjski slog, vključno z uravnoteženo prehrano, zadostnim spanjem in redno telesno aktivnostjo, igra pomembno vlogo pri ohranjanju zdravega mikrobioma in splošnega počutja. Več o tem si lahko preberete tudi na moji spletni strani.“
“Vabim vas, da se mi pridružite na 14-dnevnemu izzivu Nahrani svoje črevesje in odkrijete, kako lahko že majhne spremembe v prehrani in življenjskem slogu naredijo ogromno razliko. Naučite se, kako nahraniti svojih 38 bilijonov bakterij, ki skrbijo za vaš imunski sistem, energijo in razpoloženje. V tečaju boste prejeli teoretično znanje, praktične recepte, ter jogo in meditacijo za umiritev uma – vse na enem mestu. Začnemo 13. 1. 2025, časa za prijavo je zgolj nekaj dni. Prijavite se lahko TUKAJ.”
Drugi del intervjuja sledi v četrtek, 9. januarja 2025, ob 18.00. Spremljajte nas!
Gostovanja na podcastih:
UNDERDOG:
SREČKA PODCAST:
TANKA JE MEJA PODCAST:
