Vaš krompir rumeni? To so najpogostejši vzroki in kako prepoznaš bolezen

Krompir ima posebno mesto v skoraj vsakem vrtu. Je zanesljiv, nezahteven in bogato obrodi. A čeprav gre za trpežno rastlino, se tudi pri njem pojavijo težave. Ena najpogostejših je rumenenje listov. Ta zna marsikomu povzročiti nemalo skrbi. Gre za znak bolezni? Za pomanjkanje? Ali morda le za naravno zorenje?

V tem članku bomo razložili, zakaj se listi krompirja obarvajo rumeno, kako prepoznati resno težavo in kaj narediti, da pridelek ne bo ogrožen.

Kdaj je rumenenje listov krompirja nekaj povsem običajnega

Najprej dobra novica: v določenih obdobjih rastne sezone je rumenenje povsem normalen pojav. Če se to zgodi proti koncu poletja, ko krompir že cveti ali je cvetenje zaključil, listi pa počasi izgubljajo barvo in se sušijo – potem gre za naravni proces zorenja. V tem času rastlina preusmeri vso energijo v tvorbo in odebelitev gomoljev, zato zgornji del počasi odmira.

V tem primeru ne gre za težavo, ampak za znak, da bo kmalu čas za izkop.

A kaj, če listi rumenijo prehitro?

Druga zgodba je, če listi začnejo rumeneti že junija ali celo prej, ko rastlina še ni v polnem razvoju. Takrat je lahko vzrok resnejši – pomanjkanje hranil, nepravilno zalivanje, bolezen ali škodljivci. Ključ je v opazovanju: kateri listi rumenijo, kako hitro, in ali se pojavijo še drugi znaki.

Pomanjkanje hranil – najpogostejši tihožarec

Če rumenijo predvsem mladi listi na vrhu rastline, gre pogosto za pomanjkanje dušika. Rastlina postane bleda, počasneje raste, listi izgubijo značilno zeleno barvo. Ko pa začne tkivo rumeneti med listnimi žilami, žile pa ostajajo zelene, gre najverjetneje za pomanjkanje železa ali magnezija.

Kapilarna vlaga: nevidna grožnja za vaš dom in trajna rešitev

Ste v svojem domu že opazili mokre madeže na stenah, odstopanje ometa ali neprijeten vonj po vlagi? Morda že imate opravka z eno najpogostejših, a pogosto spregledanih težav, ki predstavlja nevid

Pomagaj si z naravnimi pripravki, kot so koprivna prevrelka, kompostni čaj ali dobro preperel kompost. Ti pripravki rastlinam ne dajejo le dušika, ampak tudi druge mikroelemente, ki jih potrebujejo za zdrav razvoj.

Preveč zalivanja lahko naredi več škode kot suša

Krompir ima rad zmerno vlago. Če pa zemlja dolgo časa ostaja premočena – bodisi zaradi pretiranega zalivanja bodisi zaradi dolgotrajnega dežja – lahko začnejo korenine gniti, rastlina ne vsrka hranil, listi pa začnejo rumeneti.

Kaj narediti?

Zalivaj raje manj, a globinsko. Praviloma zadostuje zalivanje dvakrat tedensko, razen v času hude suše. Če dežuje več dni zapored, grede zaščiti s slamo ali kopreno, da omejiš izhlapevanje in preprečiš zastajanje vode.

Bolezni – plesen je tihi ubijalec

Ena najbolj nevarnih bolezni za krompir je krompirjeva plesen (Phytophthora infestans). Začne se z rumenenjem, nato se pojavijo temne lise na listih in steblih, listi ovenijo in rastlina propade. Če se bolezen ne ustavi, lahko uniči celoten pridelek.

Kako prepoznati?

Plesen se pogosto začne po deževnih in toplih dneh. Listi so videti mokasti, na robovih se pojavijo vodenkaste ali rjave lise. Bolezen hitro napreduje, zato je hitrost ključna.

Kako ukrepati?

Odstrani okužene dele takoj in jih ne meči na kompost. Uporabi naravne pripravke na osnovi preslice, sode bikarbone z milom ali drugih domačih receptov, ki krepijo rastlino in zavirajo glivične okužbe. Če je napad obsežen, raje odstrani celo rastlino, da zaščitiš preostale.

Škodljivci – pogosto skriti vzrok težav

Krompir napada več različnih škodljivcev. Najpogostejši so:

• Koloradski hrošč, ki požre liste in povzroči njihovo sušenje in rumenenje.
• Listne uši, ki sesajo rastlinske sokove in prenašajo bolezni.
• Pršice, ki povzročajo deformacije in razbarvanje listov.

Kaj lahko narediš?

Naravni pripravki iz česna, kopriv ali pelina učinkovito delujejo proti škodljivcem. Obenem je dobro na gredi posaditi kapucinke ali ognjič, ki odvračajo škodljivce in privabljajo koristne žuželke.

Lokalno rumenenje – ko se težava pojavi le na delu grede

Če rumenijo le rastline na enem delu grede, je možnih več vzrokov: drugačna sestava tal, različen dostop do vode ali sonca, neenakomerno gnojenje ali začetek okužbe. Tla so živa in vsaka greda ima svoje mikrookolje. Rešitev? Preveri stanje tal, primerjaj zdravje gomoljev in v prihodnje upoštevaj načela kolobarjenja, da se bolezni in izčrpanost tal ne kopičijo.

Očesni pregled + letna vinjeta za SAMO 25 € - izkoristite ponudbo, dokler velja!

Imate vsaj -1 ali +1 dioptrijo? Potem lahko zdaj izkoristite najboljšo ponudbo tega poletja – temeljit specialistični očesni pregled in gratis letna vinjeta za osebno vozilo – vse skupaj za sam

Rastline med seboj komunicirajo – tudi pod zemljo. Če ob krompirju posadiš fižol, bo ta v tla sproščal dušik. Ognjič in kamilica bosta okrepila odpornost, kapucinka pa bo nase pritegnila škodljivce.

Izogibaj se pa kombinaciji s paradižnikom, saj imata podobne bolezni in si jih zlahka preneseta.

Vreme – zaveznik ali sovražnik

Vpliv vremena ne gre podcenjevati. Krompir najbolje uspeva v zmernih temperaturah in občasnih padavinah. Dolgotrajna suša lahko ustavi rast, stalna vlaga pa sproži plesen. Pomembno je, da znaš prilagoditi zalivanje, zastirko in prezračevanje glede na vreme.

Zdrava zemlja pomeni zdrave rastline. Redno dodajaj kompost, uporabljaj zeleno gnojenje (npr. deteljo ali facelijo), zastiraj prst, in vsako leto spremeni lokacijo sajenja. Le tako bo tvoj krompir vsako leto enako močan – in listi ostali zeleni.

Vsak rumeni list ti nekaj pove

Rumenenje listov krompirja ni vedno znak težav. Včasih je to le naravni zaključek rastne sezone, drugič opozorilo, da rastlina potrebuje pomoč. Najpomembnejše pa je, da znaš opazovati, prepoznati in pravilno ukrepati.

Napisal: K. J.

Vir: klubgaia.com, dominvrt.si