Velika planina je najlepša poleti
Velika planina se pojavlja na številnih razglednicah, posnetke o njej pa lahko vidimo tudi na televiziji, zato jo vsaj tako poznamo vsi Slovenci. Velika planina je najvišja visokogorsko pašna planina v Sloveniji. Zagotovo je med največjimi slovenskimi atrakcijami, sploh zaradi svoje bogate naravne in kulturne dediščine.
Velika planina
Velika planina je prav zaradi svoje bližine ena najbolj priljubljenih izletniških točk za Ljubljančane in Gorenjce. Visokogorska planota leži na višini okoli 1.500 do 1.600 metrov nadmorske višine. Ravno zaradi tega lahko ponuja čudovit razgled na okolico ter na prvake Kamniško-Savinjskih Alp. Tu najdejo svoj raj tudi fotografi, saj so pastirske koče eden izmed najlepših motivov za fotografiranje. In res: večino obiskovalcev privablja prav idilično pastirsko naselje, ki vzame dih prav vsakomur.
Našo največjo in tudi najbolj obiskano planino pravzaprav sestavlja več planin, ki se razprostirajo po planoti severovzhodno nad Kamnikom. Velika planina predstavlja eno redkih še delujočih visokogorskih pastirskih naselij v Evropi. Zajema več kot 140 značilnih pastirskih koč, seveda ne manjkajo različne travnate površine za pašo, ruševje, gozd ter vrtače, ki so značilne prav za Kras.
Kot zanimivost naj navedemo, da so strehe koč pokrite z značilnimi smrekovimi skodlami. Pastirji prav tu pasejo krave, in sicer od junija do septembra. Iz mleka potem izdelujejo različne mlečne izdelke, kot so kislo mleko in siri trniči, ki so zelo lepo okrašeni. Vse našteto lahko tudi poskusite in kupite. Del koč je namenjen tudi obiskovalcem, zato lahko v njih tudi prespite.
Pogled v preteklost
Tam, kjer ima danes Velika planina pašnike, se je pred davnimi časi širil mešani gozd. Debelejša plast zemlje, ki prekriva obširno planoto, je nastala s preperevanjem wengenskih skladov, ki sestavljajo vrhnjo geološko plast. Ta prst je precej glinena in dolgo ohranja vlago tudi v najbolj sušnih poletnih mesecih. Prepustna apnenčasta sestava tal je kriva, da na planini občutno primanjkuje naravnih izvirov vode.
V obdobju pred drugo svetovno vojno je Velika planina gostila kar do 318 glav živine in tudi razmeroma veliko število ovac. Največje število pasoče se živine na Velikem Stanu v obdobju med obema vojnama je bilo okrog leta 1925, ko je bilo na paši kar 484 glav živine ter 297 ovac. Sedaj se na vseh planinah pase približno 830 glav živine, od tega na Veliki planini 340, na Mali 184, na Gojški 230, na Dolu pa 69 glav živine.
Velika planina se torej ponaša že z dolgo in bogato pastirsko tradicijo ter z marsikatero naravno znamenitostjo, ki si jo obiskovalec lahko ogleda. Žal se vse premalo zavedamo, kaj vse nam ponuja ta naravni biser.
Velika planina v literaturi
Velika planina
Velika planina je omenjena v številni literaturi. O njeni preteklosti in etnološkem izročilu sta članke pisala že Vlado Fajgel in Edvard Čerček. Naj pri tem ne pozabimo omeniti tudi del, ki so nastala izpod peresa etnologa dr. Toneta Cevca ter arhitekta Vlasta Kopača. Vsi omenjeni in številni drugi so s svojimi deli ohranili delček preteklosti, verjetno tudi v upanju, da bomo danes znali negovati ta biser za vse rodove, ki pridejo za nami.
Čarobna Velika planina
Velika planina je že pred vojno dobila svoj pečat, ki ji ga je podaril znameniti Jože Plečnik. Izdelal je namreč načrt za kapelo Marije Snežne. Obnovo kapele in postavitev turističnega naselja v bližini Zelenega roba je nato po vojni vodil njegov učenec Vlasto Kopač.
Velika planina je dostopna po pešpoti ali pa z nihalko iz doline Kamniške Bistrice. Le-ta obratuje celo leto. Vzpon iz doline je namreč za marsikoga kar prenaporen. V bližini vmesne postaje dvosedežnice imate na Veliki planini tudi gostišče Zeleni rob, kjer vam gospodinja lahko pripravi številne slastne jedi na žlico, kosila po naročilu, postreže pa vam tudi s hladnimi jedmi in slaščicami. Če se boste že vnaprej najavili, lahko poskusite tudi pravo kmečko pojedino in druge značilne planinske jedi.
Velika planina je v poletnem času kot nalašč za različne planinske ture in sprehode. Tako vas različne poti vodijo do muzejske Preskarjeve koče, kjer si lahko ogledate predstavitev življenja pastirjev nekoč in danes. Pot vas vodi tudi do cerkve Marije Snežne, v kateri se ob večjih praznikih kar tre obiskovalcev. Velika planina pa poleg vsega tega ponuja tudi številne steze za gorsko kolesarjenje.
Velika planina je obiskana tudi v zimskem času. Na zasneženih planjavah so namreč urejene številne proge za smučanje, deskanje in sankanje. Na voljo so tudi različni organizirani programi, ki jih lahko koristijo različne šolske in druge skupine.
Velika planina in njene znamenitosti
Velika planina
Na sami planoti si lahko oddahnete pri kapeli Marije Snežne, nato pa se spustite v jamo Vetrnica, do katere lahko pridete po ozki krožni poti. A pravzaprav sta tukaj kar 2 jami, Mala in Velika Vetrnica, ki sta povezani z naravnim mostom. Na zahodnem robu planote, ki se imenuje Zeleni rob, si lahko ogledate naravno okno Luknja. Planota se lahko pohvali tudi z jamo Dovja griča, ki se nahaja v Tihi dolini in je globoka samo 9 metrov. Ta jama s seboj nosi številne pripovedke. Na planoti se nahaja tudi več planinskih domov: Domžalski dom na Veliki planini, Dom na Mali planini, Zeleni rob, …
Velika planina – kako do nje?
Kot smo že omenili, se na Veliko planino najlaže povzpnemo iz doline Kamniške Bistrice, na planino pa nas popelje kar nihalka. Seveda se lahko na Veliko planino povzpnete tudi peš, pri tem pa imate na izbiro več poti. Najdaljša različica se začne povsem v dolini v vasi Stahovica, krajša pa je seveda tista in Rakovih ravni.
Ko enkrat pridemo do zgornje postaje nihalke, si lahko pot proti pastirskemu naselju skrajšamo še za dobre pol ure tako, da se proti najvišjemu vrhu planine povzpnemo kar s sedežnico. Drugače pa vam vseeno priporočamo, da vzamete pot pod noge in sledite smerokazom, s katerimi vas vabi Velika planina. Do nje boste tako prišli brez takšnih ali drugačnih orientacijskih težav.
Izhodišča planinskih poti na Veliko Planino:
Kranjski rak: 2 uri 10 min, 660 metrov višinske razlike.
Kraljev hrib (Dolina Kamniške Bistrice): 3 ure, 1126 metrov višinske razlike.
Stahovica (čez Sv. Primož): 3 ure 40 min, 1275 metrov višinske razlike.
Pripravila: Monika M.
