Vipavska dolina vabi, da jo obiščete
Vipavska dolina se nahaja na zahodnem koncu Slovenije, in sicer na prehodu Furlanske doline v osrednji del Slovenije. Obkrožajo jo številne planote – od vzhoda proti zahodu najdemo Hrušico, Nanos in Trnovski gozd, na jugu pa Vipavske griče. Dolina je geografsko zelo razgibana, saj se nadmorska višina doline zelo razlikuje.
Vipavska dolina
Vipavska dolina ima pomembno značilnost, ki vpliva na življenje prebivalcev. Odprta je proti zahodu in s te smeri se kaže vpliv sredozemskega podnebja. Vegetacija je kar za 2 meseca daljša kot v osrednji Sloveniji, zato tu rastejo zelo tipične predstavnice sredozemskih rastlin, ki ljubijo sonce. Med njimi naj omenimo smokve, oleander, lovor, kaki in tako naprej. Na severnih visokih planotah pa je podnebje izrazito celinsko, zato tam poznajo tudi sneg. Zaradi tega prepleta sredozemskega in celinskega vpliva je pestra ponudba živalskih in rastlinskih vrst, tu najdemo precej endemitov.
Vipavska dolina je znana tudi po svojih burjah. Burjo ustvarita mrzel zrak s severa in topel iz zahoda, močan veter pa lahko v sunkih zapiha tudi čez 200 kilometrov na uro. Tako kroji življenje prebivalcev in v dolini pušča sledi, ki jih ni mogoče izbrisati. O močnem vetru tako pričajo ozke ulice, kamni na strehah in poševno raščena drevesa. Burja je tudi dragocena življenjska energija.
Vipavska dolina in njena zgodovina
Po mnenju zgodovinarjev je bila Vipavska dolina poseljena že v času pred našim štetjem. Zelo velik razcvet je doživela v času rimskega imperija. O tem nam govorijo številna najdbišča. Na njenih tleh se je odvijala tudi znamenita bitka med rimskim cesarjem Teodizijem ter uzurpatorjem Evgenijem. Ta bitka je kasneje vplivala na razvoj Evrope, saj je vodila do razpada rimskega cesarstva na 2 dela.
Vipavska dolina je tudi kasneje doživela številne pomembne obiske, saj so vanjo zelo radi prihajali številni bogataši. Na to dejstvo nakazujejo tudi številni gradovi – prav zaradi njih se Vipavska dolina imenuje tudi Dolina dvorcev in gradov. Številni so že podlegli pastem časa, spet drugi pa še uživajo svojo slavo (na primer dvorec Zemono).
Vipavska dolina ima res bogato kulturno dediščino. Ohranjene so številne cerkve, kulturni spomeniki pa so tudi cela naselja, kot so na primer Vipavski Križ, Goče ali Šmarje.
Vipavska dolina je dolina kmetijstva
Vipavska dolina oziroma njene nižine predstavljajo naravnost idealne pogoje za kmetijstvo, natančneje za pridelovanje zelenjave in sadja. S soncem obsijana gričevja pa so dom številnim vinskim trtam, iz katerih pridobivajo slovita vina. Na vso srečo se v dolini nikoli ni razvila težka industrija, saj se dolina lahko pohvali s številnimi živilsko-predelovalnimi objekti, tekstilno, lesno in gradbeno industrijo.
Vipavska dolina ima kar 124 naselij
Vipavska dolina ima številna naselja, ki so v večini primerov pozidana s številnimi kamnitimi hišami, ki jih odlikujejo položne strehe, krite z žlebniki. Marsikje so zaradi burje strehe obložene tudi s kamni. Seveda pa najdemo tudi vedno več novih hiš.
Vipavska dolina je destinacija, ki jo morate obiskati
Kako tudi ne, saj so jo pisci turističnih vodnikov Lonely Planet uvrstili med 10 evropskih destinacij, ki jih je zares vredno obiskati.
Vipavska dolina
Ste vedeli, da so občine v Vipavski dolini združile svoja prizadevanja za hitrejši razvoj turizma in tako predstavile enotno turistično znamko Vipavska dolina, ki se lahko pohvali s sloganom: “Vse drugače. Vse leto”.
Pisce in popotniške strokovnjake je Vipavska dolina prepričala z izredno lepo pokrajino, neverjetno ponudbo vin ter seveda lokalnimi vodenimi turami za turiste. Naravnost čudijo se, da prelepe doline ni odkrilo še več svetovnih popotnikov. Priznanje je prišlo v ravno pravem trenutku, v času, ko se za vest o priložnosti v turizmu strmo dviga. Ljudem je namreč postalo jasno, da se ključ za uspeh skriva ravno v povezovanju različnih ponudb in Vipavske doline kot enotne destinacije.
Vipavska dolina torej svoj razvoj gradi na treh povezanih elementih: na naravnih in zgodovinskih znamenitostih, vrhunskih vinih s kulinaričnimi poslasticami ter športnih in adrenalinskih doživetjih, ki jih v dolini zagotovo ne primanjkuje. Zatorej je Vipavska dolina še kako primerna za ljubitelje vina in pustolovščin, njene lepote pa je najlepše odkrivati kar na kolesu.
Kaj so povedali pri Lonely Planetu?
»Vipavska dolina je čudovit primer skritega dragulja v srcu Evrope. Ta nadvse privlačna in šarmantna regija ponuja izjemna kulinarična doživetja, vznemirljive aktivnosti in fantastično pokrajino – vse to le malo ven iz Ljubljane. Ob vsem, kar ponuja, je najbrž res presenetljivo, da njenih čarov še ni odkrilo več popotnikov,« so ugotovili v uglednem vodniku.
Naj na tem mestu posebej izp ostavimo 2 dragulja: Vipavski Križ in vino zelèn. Vipavski Križ je nastal v srednjem veku, nekoč v preteklosti je bil najmanjše mesto v Habsurški monarhiji. Prav vsakega izmed vas bo navdušil s svojo značilno arhitekturo, ostanki gradu in obzidjem. Kulturna dediščina je tu res bogata, ogledate si lahko namreč dve cerkvi, obiščete pa lahko tudi znameniti frančiškanski samostan, ki se lahko pohvali z bogato knjižnico in pestro umetniško zbirko.
Vipavska dolina
Vipavska dolina v Vipavskem Križu vsako leto prireja tudi Festival vina zelèn. To je šele bogata paša za oči in mamljiva ponudba za brbončice. Na slikovitih ulicah Vipavskega Križa takrat vinarji vabijo k predstavitvi svojega vina. Avtohtona sorta zelèn je ena najbolj cenjenih starih domačih sort iz Vipavske doline.
Vipavska dolina vabi tudi s čistimi rekami, primernimi za ribolov
Tako Vipavske doline ne smete zapustiti, ne da bi si prej ogledali tudi sloviti deltast izvir reke Vipave, ki je pravo kraško čudo in edini te vrste v Evropi. Sprehodite se do enega izmed slovitih vipavskih mostov in občudujte številne izvire, iz katerih priteka čista voda. Bregovi Vipave so lepo urejeni, poleti je tu mogoče tudi plavanje.
Vipavska dolina in njene marelice
Vipavska dolina pa slovi še po nečem, in sicer po izvrstnem sadju. Omenili smo že nadvse ugodno mediteransko podnebje, ki ustvarja prav posebne pogoje za rast, tako da je sveže sadje na voljo kar 7 mesecev v letu. Povprašate lahko po sloviti domači sorti, budenjski marelici, njen poseben okus gre v slast še tako zahtevnim jedcem.
Pripravila: Monika M.
