Vročinski udar – kaj je in kako ga prepoznati?
Letošnje poletje je v začetku pokazalo izjemno visoke temperature, ki vztrajajo tudi v avgustu. V teh dneh je največja verjetnost, da nas doleti vročinski val, kar lahko vodi v vročinski udar. Zato je pomembno, da naredite vse za preprečitev tega pojava. Prav tako je dobro, da se naučite prepoznati prve simptome vročinskega udara, da si lahko še pravočasno pomagate.
Vedeti je treba, da je vročinski udar še posebej pogost pri občutljivih skupinah. To so starejši, otroci, bolniki in nosečnice. Če smo vročini izpostavljeni dolgo časa, se telo lahko pregreje. To se kaže na različne načine. Pojavijo se lahko kožni izpuščaji, vročinski krči, izčrpanost, omedlevica, kratkotrajna izguba zavesti in celo kap.
Vročinski udar ima lahko zelo nevarne posledice. V skrajni fazi lahko povzroči celo smrt. Če se normalna telesna temperatura človeka giblje med 36,6 in 37 stopinjami Celzija, ta pri vročinskem udaru naraste krepko čez 40 stopinj Celzija.
Čeprav telo dela vse, kar je v njegovi moči, da bi ustrezno uravnavalo telesno temperaturo, je v skrajnih primerih pri tem nemočno. Zato se lahko pojavijo odpoved ledvic, srca ali drugih notranjih organov. Prav tako lahko pride do nenadzorovanega strjevanja krvi.
Kako se izogniti vročinskemu udaru?
Veliko lahko naredimo za to, da preprečimo, da bi sploh prišlo do vročinskega udara. Zelo pomembno je, da sploh v obdobju vročine pijemo še večje količine vode, kot sicer. Voda se namreč s potenjem hitro izloča iz telesa in dovolj hitro jo moramo nadomestiti. Če je le možno, se izognimo vročini in vsaj odmore preživimo v hladnem in mirnem prostoru. Ob izpostavljenosti soncu uporabimo zaščitna oblačila.
Za rekreativne dejavnosti izberimo čas dneva, ko ni preveč vroče. S športom se skušajmo ukvarjati zgolj v senčnih in nekoliko hladnejših predelih. S sabo moramo vedno imeti tudi zadostne količine vode. Treba pa se je zavedati, da tudi preveč popite vode ni dobro.
Bolj kot je nekdo športno natreniran oziroma boljšo kondicijo kot ima, večje napore lahko prenese tudi pri visoki vročini, ne da bi imel težave pri tem.
Kako prepoznamo vročinski udar?
To, da smo že doživeli vročinski val ali da do tega še prihaja, lahko prepoznamo po mrzlici. Lahko imamo občutek ježenja kože. Včasih je možno občutiti tudi vrtoglavico. Poveča se srčni utrip. Koža lahko postane topla in suha, s čimer se kažejo znaki, da se je potenje končalo. V nogah lahko občutimo pojav krčev. Dober indikator je tudi barva urina.
Če je urin temnejše barve, to kaže na dehidracijo. Lahko gre tudi za oteženo uriniranje. Posameznik, ki je doživel vročinski val, je lahko zelo utrujen, zmeden, na neki točki pa lahko celo izgubi zavest. Pojavijo se lahko tudi glavobol, huda žeja in precejšnje potenje.
Včasih je lahko dovolj že 15 minut izpostavljenosti vročini, da pride do vročinskega udara. Če se pojavijo hujše oblike vročinskega udara, pride do zmedenosti, motenj govora, koža postane suha in vroča, lahko se pojavijo tudi epileptični napadi. Telesna temperatura je zelo visoka.
Kaj narediti, če je oseba doživela vročinski udar?
Če vidimo, da je oseba zraven nas doživela vročinski udar, moramo nemudoma ukrepati. Najpomembnejše je, da se v najkrajšem možnem času pokliče reševalce. Prizadeto osebo je treba umakniti z vročine na čim bolj miren in hladen kraj. Treba jo je začeti ohlajati. Ohlajanja se vedno lotimo z mlačno in ne mrzlo vodo. Pri tem je treba ohlajati celo telo. Hlajenja se lahko lotimo tudi z mrzlimi obkladki, ki jih položimo pod pazduho in na dimlje.
V katerih situacijah je še posebej visoka možnost, da pride do vročinskega udara?
Nevarnost vročinskega udara se pojavi pri kolesarjih, ki so v največji vročini izpostavljeni sončnim žarkom in hkrati telesno dajejo vse od sebe. Poleg tega se nevarnosti velikokrat ne zavedajo ljudje, ki grejo na plažo. Mnogi se namreč cele dneve sončijo, tudi ko je najbolj vroče. Nevarnost se še poveča, če hkrati niso ustrezno oblečeni in tako zaščiteni pred soncem.
Tudi odbojka v hudi vročini predstavlja tveganje. Številni, ki se takih aktivnosti lotevajo, na nevarnosti niti ne pomislijo. Prepričani so, da jih te ne bodo doletele, ker so že stokrat prej počeli isto in ni bilo nič. Vendar to ne pomeni, da se ne bo nič hudega zgodilo tudi v prihodnje. Vročinski udar lahko pride zelo hitro in nepričakovano, zato njegove nevarnosti ne smemo podcenjevati.
Po mnenju storkovnjakov sse nevarnost za vročinski udar močno poveča že, ko temperatura zraka doseže 32 stopinj in več. Telo se sicer po naravni poti ohlaja prek potenja. Z izhlapevanjem znoja se namreč s površine kože odvaja toplota. Takrat, ko je zelo vroče in ko je zračna vlažnost visoka, pa tak način ohlajanja ni več učinkovit.
Kdo se mora soncu še posebej izogibati?
Ekstremna vročina je lahko nevarna za vsakogar in vsak lahko v skrajnih situacijah doživi tudi vročinski udar. Vendar so tej nevarnosti določene skupine še posebej izpostavljene. Mednje spadajo kronični bolniki, katerih zmožnost prilagoditve visokim temperaturam je precej nižja. Sploh morajo biti pozorni tisti, ki jemljejo zdravila. Ob tem dejavniku se namreč odpornost na vročinski udar še poveča.
Pazljivi morajo biti tisti, ki imajo kakršnekoli srčno žilne bolezni, duševne bolezni, slabšo prekrvavitev določenih delov telesa, prekomerno težo in debelost. Ljudje se morajo zavedati, da telo v vročini izgublja tudi minerale, ki jih je treba sproti nadomeščati. Poleg kroničnih bolnikov so nevarnosti vročinskega udara izpostavljeni tudi otroci, starejši in nosečnice.
Kaj naj bi imel dopustnik preventivno s sabo?
Vedno je priporočljivo imeti s sabo potovalno lekarno. Kaj ta vsebuje pa je odvisno od tega, kaj bomo počeli. Smiselno je vzeti zdravila proti povišani temperaturi, bolečini, proti zaprtju in driski. Dobro je imeti tudi rehidracijski prašek, tablete za čiščenje vode. Za športnike je hkrati priporočljivo, da imajo s sabo obveze, gaze, obliže, povoje, razkužila, škarjice; torej opremo za primer, če bi prišlo do kakšne poškodbe. Ne smemo pozabiti še na kremo za sončenje, gele za športne poškodbe in pršila za rane in proti insektom.
Vročinski udar je torej resna nevarnost, ki pa se ji lahko s preventivnimi ukrepi učinkovito ognemo.
NaDlani.si, Vir slik: Pixabay
