Zakaj Slovenci vse pogosteje ostajamo brez otrok – kam izginjajo slovenske družine?

10. okt. 2025, ob 11.43
877
160 SEK

Včasih je bilo samoumevno, da bodo pari po nekaj letih skupnega življenja imeli otroke. Danes pa to ni več pravilo. V Sloveniji je število družin brez otrok v zadnjih desetletjih močno naraslo, rodnost pa je ena najnižjih v Evropi, v povprečju le okoli 1,55 otroka na žensko. Če se trend ne bo obrnil, bo Slovenija v naslednjih desetletjih postala družba s starajočim se prebivalstvom in vse manjšim številom mladih. Zakaj se to dogaja?


Ekonomija – otrok postaja “luksuz”

Veliko mladih si družine preprosto ne more privoščiti.
Cene stanovanj so visoke, krediti nedosegljivi, najemnine pa pogosto presegajo polovico povprečne plače. Dodajmo še negotove zaposlitve, visoke življenjske stroške in občutek, da “nikoli ni pravi trenutek”.
Za marsikaterega para pomeni odločitev za otroka finančni stres, ne pa veselje.
Mnogi se zato najprej osredotočajo na kariero, varnost in lastno stanovanje, družino pa odlagajo v pozna trideseta leta, takrat pa so biološke možnosti že precej manjše.

Zakaj Slovenci vse pogosteje ostajamo brez otrok – kam izginjajo slovenske družine?
Foto: Par

Sprememba vrednot in življenjskega sloga

Današnje generacije so odraščale v svetu, kjer je osebna svoboda visoko na lestvici vrednot.
Potovanja, samouresničevanje, izobraževanje in kariera imajo pogosto prednost pred starševstvom.
Vse več ljudi se zavestno odloča, da otrok ne bo imelo, ne zato, ker jih ne bi moglo, ampak ker jih preprosto noče.
Gibanje “childfree” postaja družbeno sprejemljivo, pritisk okolice pa je manjši kot nekoč.
Namesto vprašanja “kdaj boš imel otroke?” danes vse pogosteje slišimo “če jih sploh želiš imeti”.

Psihološki dejavniki – strah in negotovost

Starševstvo prinaša odgovornost in odpoved določenemu delu svobode.
Veliko ljudi se boji, da ne bi bili dovolj dobri starši ali da bi s prihodom otroka izgubili del sebe.
Družbena omrežja k temu ne pomagajo, tam je starševstvo pogosto predstavljeno kot nenehno popolno, kar pri mnogih vzbuja občutek pritiska in strahu pred neuspehom.
Številni mladi pravijo, da »ni pravi čas«, a ta čas nikoli ne pride. Tako se leta neopazno zvrstijo in odločitev postane biološko neuresničljiva.

Zobni mostiček, cena in nujne informacije
Zobni mostiček je fiksni protetični nadomestek, namenjen zapolnitvi vrzeli, ki nastane zaradi izgube enega ali več zob. Njegova glavna funkcija je obnovitev estetskega videza nasmeha ter povrnitev

Vloga države – spodbude, ki ne zadoščajo

Slovenija sicer ima precejšen nabor družinskih podpor: porodniški dopust, otroški dodatki, subvencionirani vrtci, brezplačno šolstvo … A realnost kaže, da to ni dovolj.
Finančne spodbude lajšajo življenje tistim, ki otroke že imajo, ne pa tistim, ki se za njih šele odločajo.
Ključno težavo, stanovanjsko in zaposlitveno negotovost, država doslej ni uspešno naslovila.
Primerjava s Skandinavijo pokaže, da tam rodnost ni višja le zaradi denarja, ampak zaradi zaupanja v sistem, fleksibilnega dela, stabilnosti in pozitivne kulture starševstva.

Zakaj Slovenci vse pogosteje ostajamo brez otrok – kam izginjajo slovenske družine?
Foto: Družina

Družba v prehodu

Vprašanje ni le, koliko otrok se rodi, ampak tudi, kakšno okolje jih čaka.
Če želimo spodbujati mlade k starševstvu, moramo ustvariti pogoje, kjer je življenje z otrokom varno, dostopno in kakovostno, ne pa izčrpavajoč boj za preživetje.
Rodnost se ne bo povečala samo z denarnimi nagradami, ampak s spremembo družbenih vrednot in boljšo podporo mladim družinam.

Če se trend ne bo obrnil, bo Slovenija čez nekaj desetletij postala družba, kjer bo več ljudi v domovih za starejše kot v vrtcih.
Vprašanje, ki ostaja, je preprosto – ali bomo kot družba spet znali postaviti družino in otroke v središče življenja, ali pa bomo tiho gledali, kako izginjamo?

Pripravil: J.P.

Vir: SURS, Eurostat, UNICEF Data

877
160 SEK