Zakaj so bili v 70. letih skoraj vsi suhi? Odgovor se skriva v eni ključni navadi
V 70. letih prejšnjega stoletja je nastalo veliko fotografij ljudi, ki uživajo na plažah in v parkih. Ko gledaš te prizore, ti ena stvar takoj pade v oči: skoraj vsi so bili vitki. Suhe postave in ozki pasovi so bili pravilo, ne izjema. To vizualno opažanje potrjujejo tudi statistični podatki. Konec 70. let je bilo debelih le šest odstotkov moških in devet odstotkov žensk, kar je drastična razlika v primerjavi z današnjimi številkami, ki govorijo o 27 odstotkih debelih moških in 29 odstotkih debelih žensk na začetku tega desetletja. Prav to temo so nedavno obdelali v oddaji »The 1970s Diet« na britanskem Channel 5, kjer je Josie Gibson, zmagovalka Big Brotherja, poskusila shujšati in izboljšati zdravje tako, da je živela po pravilih tistega časa.
V okviru televizijskega eksperimenta je Josie sodobno prehrano, ki so jo sestavljali kupljeni sendviči, večerje v restavracijah, obroki iz mikrovalovne pečice in stalne prigrizke, zamenjala s staromodnim režimom treh doma skuhanih obrokov na dan. Njen jedilnik je vključeval klasične jedi iz 70. let, denimo mesni narezek iz konzerve, ledvice, jetrca s čebulo in ocvrta jajca na belem toastu, ob tem pa sezonsko zelenjavo z bližnjih vrtov. Preizkusila je tudi nekaj zgodnjih poskusov s procesirano hrano, na primer Findusove hrustljave palačinke in dehidrirani goveji curry Vesta. Preiskave so že po dveh tednih potrdile občutno znižanje ravni telesne maščobe. Kot je nedavno raziskal tudi Daily Mail, ključni razlog, da so bili ljudje v tem desetletju vitki kljub prehrani, bogati z maščobami, tiči v preprostem dejstvu, ki ga razkriva Nacionalna anketa o hrani britanske vlade iz leta 1976: ljudje so preprosto jedli manj.
Ta anketa, ki temelji na vprašalnikih, poslanih gospodinjstvom po vsej državi, ponuja fascinanten vpogled v prehranske navade naroda. Razkriva, da je povprečna odrasla oseba leta 1976 dnevno zaužila 2280 kalorij, kar je skoraj v skladu z današnjimi priporočili zdravstvenih sistemov, ki svetujejo okoli 2500 kalorij za moške in 2000 za ženske. Za primerjavo: današnji povprečni vnos se ocenjuje na približno 3000 kalorij za moške in 2500 za ženske. Nutricionistična terapevtka Rosalie Collins poudarja, da je osnovna matematika vnosa in porabe kalorij danes enaka kot takrat. Energetske potrebe so bile podobne, a za razliko od danes so ljudje v 70. letih kalorije večinoma zaužili znotraj priporočenih meja, zato so lažje ohranjali zdravo telesno težo, ne da bi se zavestno držali diet.
Razlog za manjši vnos hrane ni tičal v množični ozaveščenosti o dietah, temveč v kombinaciji več dejavnikov. Zgodovinarka hrane Pen Vogler pojasnjuje, da so ljudje jedli manj zaradi omejenih družinskih proračunov, manjših porcij in kulture varčnosti, ki je ostala kot dediščina povojnega racionaliziranja. Hrana je bila na začetku desetletja glede na dohodke gospodinjstev razmeroma draga. Neverjetno: skupni povprečni strošek hrane leta 1976 je znašal le 4,41 funta (5,07 evra) na osebo na teden. Ker je tretjina družin zaslužila med 57 in 91 funti (65 do 105 evrov) na teden, le štiri odstotke pa več kot 120 funtov (138 evrov), je hrana predstavljala pomemben del izdatkov, zato si nihče ni privoščil razsipnosti.
Manjše porcije kot standard
Poleg finančnih omejitev so bile tudi porcije same po sebi občutno manjše. Raziskava Britanskega dietetičnega združenja kaže, da so imeli krožniki za večerjo v 70. letih premer 22 cm, v primerjavi z današnjih 28 cm, kar je neizogibno pomenilo skromnejše obroke. Manjše ni bilo le na krožniku. Tipičen vinski kozarec je imel le 125 ml, danes pa so standardni kozarci 175 ml ali celo veliki 250 ml. Vrečka čipsa je tehtala 25 g, v primerjavi z današnjih 32,5 g, čokoladica Double Decker, lansirana leta 1976, pa je imela 42 g – precej manj od današnjih 54,5 g. Pen Vogler poudarja, da so ljudje, ki so odraščali v povojnem obdobju, metanje hrane dojemali kot nemoralno, zato jim niti na misel ni prišlo, da bi kuhali ali postregli več, kot je potrebno.
(nd; FOTO: Pinterest)
