
Zakaj so leta 1601 protestanti zapustili Kranjsko? Odgovor vas bo osupnil!
Vsak dan nosi svojo zgodbo – nekatere dni pozabimo, še preden se dan izteče, drugi pa se kot zgodovinski zapisi vtisnejo globoko v zavest narodov. 16. januar je eden tistih dni, ko je svet znova in znova dobival nove obrise, ko so padali kralji, nastajali imperiji in se rojevala umetniška dela, ki so pustila trajen pečat. Pa poglejmo, kaj vse nam pripoveduje ta zimski dan.
Od rimskega “avgusta” do grozljivega Ivana
Leta 27 pr. n. št. je rimski senat uradno razglasil Gaja Julija Cezarja Oktavijana za prvega cesarja, “avgusta”. Rim, ki je iz republikanskih korenin prerasel v imperij, je začel novo dobo, ki je trajala več kot štiri stoletja. Oktavijan ni postal samo simbol politične prebrisanosti – njegov vzpon je bil učna ura, kako združiti moč, šarm in propagando. Rimski narod je dobil “očeta naroda”, a kaj, ko je za to moral žrtvovati svoje republikanske ideale.
A na drugi strani Evrope, skoraj 16 stoletij pozneje, je Ivan IV. Grozni postal prvi ruski car. 16. januar 1547 je zaznamoval začetek obdobja carstva – obdobja reform, a tudi neizmernega terorja. Ivan je bil nekakšna mešanica reformatorja in tirana: medtem ko je moderniziral državno upravo, je istočasno s svojo “oprichnino” (osebno policijo) vnesel strah v vsak kotiček ruskega plemstva. Ironično je, kako zgodovina pogosto slavi avtoritarne voditelje prav zaradi tega, kar bi jih moralo obsoditi.
Don Kihot na popotovanju in protireformacija na domačem pragu
Španija je 16. januarja 1605 dobila svojega najznamenitejšega viteza – Don Kihota, ki se je s svojim zvestim spremljevalcem Sančem Panso odpravil na nepozabno pot proti vetrnicam. Cervantesova mojstrovina ni bila zgolj satira, temveč tudi neusmiljena refleksija tedanjih družbenih vrednot. Si upamo priznati, da se včasih tudi sami spopadamo z mlini na veter? Svet se sicer spreminja, a Don Kihoti ostajajo.

Medtem ko se je Španija zabavala ob Cervantesovi mojstrovini, je bila na Kranjskem leta 1601 situacija vse prej kot zabavna. Škof Tomaž Hren in Jurij Lenkovič sta poskrbela za izgon protestantov – tistih, ki so si upali brati Biblijo v svojem jeziku in ne slediti doktrini Rimskokatoliške cerkve. Protireformacija ni poznala milosti: svobodomiselni razumniki so morali zapustiti domove, medtem ko je ogenj goltal prepovedane knjige. Če bi takrat obstajali družabni mediji, bi bil “cancel culture” otročji vrtec v primerjavi z Hrenovimi metodami.
Giljotine in “suhi zakon”
V Franciji je bil 16. januarja 1793 podpisan smrtni stavek za kralja Ludvika XVI. Francoska revolucija je obljubljala svobodo, enakost in bratstvo, a ko so se rezila giljotine zagnala, se je svoboda začela dušiti v krvi. Ironija? Gibanje za svobodo se je hitro sprevrglo v diktaturo strahu.
Na drugi strani Atlantika so se leta 1920 Američani odločili, da je alkohol sovražnik št. 1. Tako se je začela prohibicija – “plemenit poskus”, kot so jo poimenovali, ki je poskrbela, da so ilegalni bari cveteli hitreje kot žitna polja v Kansasu. Alkohol je postal prepovedano sadje, mafijski šefi pa zvezdniki, ki so bili znani prav tako kot filmski igralci.
Slovenski glas na Štajerskem: “Slovenski gospodar”
A ni vse le zgodba o vladarjih in vojnah. 16. januarja 1867 je izšla prva številka “Slovenskega gospodarja”, prvega časopisa v slovenščini na Štajerskem. Časopis ni bil le navadna publikacija – bil je simbol narodnega ponosa in odpora proti potujčevanju. Dr. Matija Prelog, ustanovitelj in urednik, je poudarjal, da je časopis namenjen razsvetljevanju kmetov in obrtnikov, ki so v času političnih in družbenih sprememb pogosto ostali pozabljeni.
Puščavska nevihta in broadwayska uspešnica
Leta 1991 je ameriški predsednik George H. W. Bush napovedal začetek operacije “Puščavska nevihta”, ki je pomenila začetek prve zalivske vojne proti Iraku. Hitre vojaške akcije in obsežna medijska pokritost so poskrbele za to, da je vojna delovala skoraj kot resničnostni šov. A v ozadju televizijskih prenosov so se dogajale človeške tragedije, ki jih statistike nikoli ne prikažejo.
Isti dan, a popolnoma druga zgodba – 16. januarja 1964 je Broadway ugledal premiero muzikala “Hello, Dolly!”. Predstava je doživela kar 2.844 ponovitev in postala simbol optimizma in zabave. Če smo se na eni strani ukvarjali z napovedjo vojne, se je na drugi strani svet izgubljal v glasbenem vrtincu.

Ogledalo zgodovine
Če nas zgodovina česa uči, je to spoznanje, da ima vsak dan potencial za prelomnico – ali za tragedijo ali za zmago. 16. januar nas opominja, da so ambicije in ideali pogosto prepleteni z napakami, preizkušnjami in neusmiljenim časom. Zato ne gre pozabiti: pomembno je, kako se odločimo zaznamovati svoj dan – v spomin na tiste, ki so svojo priložnost že dobili.
Napisal: E. K.
Vir: www,