Zakaj zgodovina vedno znova vodi v vojne? Poglejte, kaj povezuje največje konflikte
Ljudje smo nenavadna bitja – zgodovina nas tolče po glavi, mi pa ji z neomajno trmo vedno znova dokazujemo, da iz napak ne bomo potegnili nauka. 24. februar je dan, ko so se pisale vojne, rojevale države, padale iluzije in premikale meje mogočega. Nekateri so se na ta dan zapisali v zgodovino s pogumom, drugi s katastrofalnimi odločitvami, tretji pa so samo nemočno opazovali, kako svet kroji svojo usodo.
Poglejmo torej, kaj vse se je zgodilo 24. februarja – in kaj nas ti dogodki lahko naučijo, če smo pripravljeni prisluhniti.
Vojne, invazije in nespametne ambicije
Ruska invazija na Ukrajino (2022) – Zgodovina se ne ponavlja, rime pa ima
Preden se je 24. februar 2022 sploh dobro začel, so se v Ukrajini že oglasile prve eksplozije. Rusija je sprožila največjo kopensko vojno v Evropi po letu 1945, čeprav je več mesecev pred tem prepričevala svet, da gre le za “vojaške vaje”. No, vojaške vaje običajno ne vključujejo tisočih mrtvih, uničenih mest in milijonov beguncev, kajne?
Po dveh letih bojev, sankcij, vojaške pomoči in neskončnih diplomatskih srečanj je situacija daleč od rešitve. Ali bo Rusija dosegla svoje cilje? Ali bo Ukrajina ostala neodvisna? Ali bo Evropa še dolgo le nemočno opazovala? Vse to so vprašanja, ki so danes bolj aktualna kot kadarkoli prej – zgodovina pa nas uči, da odgovori nikoli niso tako preprosti, kot se zdijo na prvi pogled.
Estonska neodvisnost (1918) – Ko pogum premaga velikane
Medtem ko so v Evropi imperiji umirali eden za drugim, so majhni narodi videli svojo priložnost. 24. februarja 1918 je Estonija razglasila neodvisnost od Rusije, a se je že v naslednjih letih znašla v vojni, v kateri je morala svojo pravico do svobode dokazati tudi na bojišču.
Danes je Estonija primer digitalne revolucije – država, kjer lahko davke urejate prek spleta in kjer ima vsak državljan dostop do elektronskega državljanstva. Ko se primerjamo z njo, se lahko Slovenci le vprašamo: Zakaj je pri nas še vedno takšen cirkus s prijavami na eUpravo?
Politika – Umetnost govorjenja brez rezultatov
NSDAP – rojstvo ideologije, ki je uničila svet
24. februarja 1920 je v Münchnu Adolf Hitler javno predstavil 25-točkovni program svoje stranke, ki je takrat nosila ime Nemška delavska stranka. Na prvi pogled? Le še ena populistična platforma, polna obljub in nacionalistične retorike. V resnici? Začetek enega najmračnejših obdobij moderne zgodovine.
Kako se je končalo, vemo vsi – vojna, uničenje, holokavst. Zanimivo pa je, kako malo se je svet naučil iz tega. Danes, sto let kasneje, populizem še vedno cveti, le da se je preselil v druge oblike in druge države. Nekaj je gotovo: ko zgodovina potrka, se vedno najde nekdo, ki ji odpre vrata.
Narava se ne ozira na človeško neumnost
Potres v Maroku (2004) – Narava ne pozna politike
Če obstaja ena stvar, ki se ne meni za meje, religije, ekonomske razmere ali vojne, je to narava. 24. februarja 2004 je Maroko stresel močan potres (magnituda 6,3), ki je terjal več kot 600 življenj.
Kar je pri teh katastrofah vedno enako, je odziv: vlade obljubljajo prenovo, mediji poročajo o tragičnih zgodbah, humanitarne organizacije pozivajo k donacijam … Potem pa čez nekaj mesecev vse utihne, razen za tiste, ki ostanejo brez domov. Kdaj bomo dojeli, da so naravne nesreče neizogibne, a posledice pogosto niso?
Šport – Ko je upanje na ledu
Čudež na ledu (1980) – Ko zmaga pomeni več kot le šport
Američani imajo radi svoje športne pravljice, toda 24. februarja 1980 so jo dejansko doživeli. Na olimpijskih igrah v Lake Placidu je ekipa ameriških hokejistov – večinoma študentov in amaterjev – premagala nepremagljivo sovjetsko ekipo.
To ni bila zgolj športna tekma. To je bil trenutek, ko je svet videl, da se lahko mali postavi po robu velikemu, da včasih zmaga tisti, ki ima več srca, ne pa boljšo opremo ali več denarja. Ali ni to nekaj, kar bi si lahko sposodili tudi v drugih vidikih življenja?
In Slovenija? Ja, tudi mi imamo svoje junake!
Anamarija Lampič – Slovenka, ki piše zgodovino smučarskega teka
Ko govorimo o 24. februarju, ne moremo mimo Anamarije Lampič, ki je leta 2021 osvojila mali kristalni globus v smučarskem teku. Medtem ko se večina Slovencev na zimo pritožuje in hiti kidat sneg, ga ona uporablja za doseganje zgodovinskih uspehov.
To je še en dokaz, da slovenski športniki pogosto premikajo meje, čeprav država do njih ne kaže vedno največje hvaležnosti. Denar se meče v nesmiselne projekte, medtem ko se športniki borijo za vsako sponzorsko pogodbo. Morda bi kdaj kak politik moral obleči tekaško opremo in poskusiti doseči kaj podobnega – da vidi, kako težko je.
Ali je 24. februar le še en datum?
Niti približno. To je dan, ki nam kaže vse plati človeštva – od najhujših napak do najvišjih zmag. Vojne in invazije, politične spletke, naravne katastrofe in neverjetni športni dosežki – vse to na en sam datum.
Kaj nam to pove? Da zgodovina ni zgolj skupek dogodkov, ki so se zgodili “nekoč tam nekje”, ampak da vpliva na nas še danes. Se bomo česa naučili? Ali bomo 24. februar še naprej obeleževali s krvjo, solzami in zmagoslavjem?
Pripravil: E. K. Vir: www, Freepik
