Zelje je pravi vrelec zdravja

Morda zelje res velja za eno izmed bolj dolgočasnih zelenjav, morda vam tudi ni najboljšega okusa, a je še kako zdravo. Spada med križnice, torej v tisto skupino zelenjave, v kateri najdemo tudi cvetačo, hren, brokoli, ohrovt, gorčico in tako naprej. Zelje je torej kulturna rastlina, izvira pa iz Sredozemlja in Male Azije.

Seveda ga pridelujemo tudi v Sloveniji, največ ga uporabimo za predelavo v kislo zelje, nekaj je namenjenega sveži porabi. Je izrazito jesenska zelenjava, vendar številni moderni tehnološki postopki pridelave in skladiščenja omogočajo, da je na voljo v vseh letnih časih.

Na kratko o zgodovini

Zelje

Kot zanimivost naj napišemo, da so divje zelje že okrog leta 600 pred našim štetjem v Evropo prinesli Kelti, v njegovih zdravilnih lastnostih pa so uživali že stari Grki in Rimljani. Pridelava zelja se je hitro razširila po severni Evropi in prišla vse do Poljske, Nemčije in Rusije. Tako ni nič čudnega, da je v omenjenih državah zelje tudi danes pomembna sestavina kulinarike. Tako je tudi pri nas. Nemški priseljenci so ga nato prenesli tudi v ameriške kolonije, kjer ga poznajo še danes. Po njem so posegali tudi nizozemski mornarji in tako na dolgih plovbah preprečevali skorbut.

Odkrili smo skrivnost uspešnih podjetij: Ta poteza bo podvojila produktivnost vseh zaposlenih!

V sodobnem delovnem okolju, kjer večino časa preživimo sede, se vedno več ljudi sooča z zdravstvenimi težavami, kot so bolečine v hrbtu, vratu in zapestjih. Dolgotrajno sedenje zmanjšuje konce

Hranilna sestava zelja

• Zelje ima ogromno vitamina C, zato se lahko po vsebnosti primerja tudi z limono ali pomarančo. Rdeče zelje ima več tega vitamina kot belo zelje.
• Omenimo naj tudi vitamine A, B1, B6, B9 in K ter karotenoide in malo manj znan vitamin U.
• Zelje je bogat vir mineralov, med katerimi si omembo zaslužijo selen, kalij, železo, baker, žveplo in magnezij
• Zelje ima okrog 1 odstotek beljakovin, nekaj odstotkov ogljikovih hidratov ter zelo veliko prehranskih vlaknin.
• Svoje pomembno mesto med sestavinami imajo tudi glukozinolati, ki so skupina žveplovih spojin z močnim protirakotvornim delovanjem.
• Zelje je tudi bogat vir omega-3 maščobnih kislin, predvsem alfa linolenske kisline, ki je telo ne more proizvesti samo.
  

  Zelje

• Številni antioksidanti zavirajo delovanje prostih radikalov ter preprečujejo prezgodnje staranje.
• Hranilna vrednost 100 gramov zelja je le 26 kalorij.  Kljub temu nam zaradi velike vsebnosti vode in prehranskih vlaknin daje občutek sitosti.

Zelje in njegova zdravilna moč

Iz napisanega je razvidno, da je zelje izredno zdravo živilo, zato bi se moralo čim večkrat znajti na našem krožniku. Kako tudi ne, saj pomaga preprečevati številne oblike raka, poleg tega pospešuje presnovo ogljikovih hidratov, pozitivno vpliva na žleze z notranjim izločanjem, poskrbi za krepak imunski sistem in zmanjšuje vsakodnevni stres. Pomaga tudi v boju proti nespečnosti, znižuje nivo slabega holesterola v krvi in lajša razjede v želodcu.

Ste vedeli? Ena porcija zelja tedensko, ki je lahko kuhano, presno ali kislo, bistveno zmanjša tveganje za pojav raka na črevesju. Za splošen zaščitni učinek pa potrebujemo 2 do 3 porcije na teden.

Zelje je primerno tudi za zunanjo uporabo. Tako lahko obloge iz zelja uporabimo pri astmi in herpesu, obloge pri slednji težavi zelo omilijo bolečine, potrebno pa jih je zamenjati vsak dan. Obkladki iz očiščenih listov pomagajo pri razbremenitvi jeter ter pomirjajo bolečino pri išiasu. Ker vežejo nase strupene snovi, so uporabni tudi pri ranah.

Nasvet za nakup zelja. Ko se odpravimo v trgovino, raje izberemo celo glavo in ne že vnaprej narezanega zelja. To pa zato ker narezano zelje zaradi zraka in svetlobe kaj hitro izgubi vitamin C. Posezite po glavah s čvrstimi in hrustljavimi listi, ki nimajo prask, razpok ali peg.

Kako pripravljamo zelje?

• Zelje vam bo zagotovo najbolj koristilo v surovi obliki. Pri kuhanju se namreč izgubijo vitamini, čeprav se še vedno zadrži zadostna koli
  

  Zelje

  čina vitamina C. Iz svežega zelja lahko pripravimo takšne in drugačne sendviče, solate in zelenjavne napitke. Iz surovega zelja lahko pripravimo tudi zdravilen sok.

• Zelje, ki je kuhano na pari, je bolj učinkovito pri zmanjševanju holesterola v krvi kot surovo zelje.
• Eden najbolj pogostih načinov priprave zelja je zagotovo dušeno zelje. Kako ga pripravimo? V kozico nalijemo 5 žlic jušne osnove in jo segrejemo. Ko začne juha vreti, dodamo še narezano zelje. Nato pokrijemo in dušimo 5 minut. Ko odstavimo z ognja, zelje pustimo počivati nekaj minut. Začinimo po okusu.
• Iz zelja lahko pripravimo različne zeljne pogače in zavitke, zeljno juho in posiljeno zelje.
• Zelje lahko z biološkim kisanjem spremenimo v kislo zelje. Tako mu podaljšamo rok trajanja. Takšno zelje je neprecenljiv vir vitaminov, uživamo pa ga lahko surovega, kuhanega v prilogah, v solatah in tako naprej. Priporočamo tudi pitje zeljnice.

Recept: odlična zeljna solata

Sestavine:

• belo in rdeče zelje
• korenček
• velika rdeča čebula
• gorčica
• majoneza
• jogurt
• sol
• mleti poper

Postopek priprave:

1. Zelje najprej očistimo in ga narežemo na tanke rezine.
2. Očistimo tudi korenje, ga ostrgamo in operemo. Drobno ga naribamo.
3. Pripravimo še čebulo, in sicer tako, da jo olupimo in narežemo na tanke rezine.
4. Vse narezane sestavine damo v skledo.
5. Pripravimo še solatni preliv iz jogurta, gorčice, popra, soli in majoneze.
6. Vse sestavine res dobro premešamo.

Dober tek!

Pripravila: Monika M.