1.500 staršev zahteva reformo šolstva – Bo vlada ukrepala?
V Sloveniji se krepi gibanje, ki želi postaviti izobraževanje na trdnejše temelje. Pobuda “Skupaj za šole”, ki so jo sprožili starši Osnovne šole Danile Kumar v Ljubljani, je v kratkem času pritegnila že 1.500 podpisov in se širi po vsej državi. Cilj? Več denarja za šolstvo, več učiteljev in manj nepotrebne birokracije. Toda vprašanje ostaja – bo politika tokrat dejansko prisluhnila ali bodo pobude končale v predalu kot že tolikokrat doslej?
Šole v Sloveniji: finančno podhranjene, učitelji na robu izgorelosti
Čeprav se vsako leto v državni proračun stekajo milijarde evrov, je javno šolstvo kljub temu vedno znova v vlogi slabega sorodnika, ki mora z minimalnimi sredstvi ustvarjati maksimalne rezultate. Šole že zdaj izvajajo vse bolj zahtevne učne programe, hkrati pa imajo na voljo skoraj enaka sredstva kot pred leti. Rezultat? Manj učiteljev, več birokracije, slabši učni uspeh in vse bolj izčrpani zaposleni.
In številke ne lažejo. Slovenija je v mednarodnih primerjavah, kot so PISA testi, začela izgubljati tla pod nogami. Slovenski učenci, ki so nekoč veljali za nadpovprečne v znanju naravoslovja in matematike, zdaj zaostajajo za vrstniki iz številnih drugih držav. Naključje? Težko. Starši, ki so sprožili pobudo, so prepričani, da je vzrok v slabi sistemski ureditvi – premalo denarja, premalo učiteljev, preveč administracije.
Učiteljski poklic? Neperspektiven, slabo plačan in brez ugleda
Se še kdo spomni časov, ko je bil učitelj spoštovan poklic? Ko je bila šola avtoriteta, učitelji pa zgled? Danes se vse pogosteje dogaja nasprotno. Plače učiteljev ostajajo nizke, delovne razmere pa postajajo vse slabše. Starši pobude opozarjajo, da učitelji niso samo pedagogi, ampak tudi psihologi, socialni delavci, vzgojitelji in administratorji.
Toda kdo še želi postati učitelj? Povprečen mlad diplomant pedagogike danes ne more računati ne na dobro plačo ne na dolgoročno stabilnost. Če ima priložnost, bo šel drugam – v zasebni sektor, v tujino ali v popolnoma drugo panogo. In tako se začarani krog nadaljuje: manj zanimanja za poklic, manj učiteljev, večji pritisk na tiste, ki ostajajo.
Starši pobude zato jasno sporočajo: brez višjih plač, brez boljših pogojev in brez pravega statusa bo šolstvo le še tonilo.
Učitelji preobremenjeni z birokracijo – kdaj bodo spet lahko poučevali?
Ena od glavnih zahtev pobude je zmanjšanje administrativnih obremenitev. Če vprašate učitelje, bo večina odgovorila, da je poučevanje postalo le še del njihovega dela, večino časa pa porabijo za izpolnjevanje obrazcev, poročil, analiz in načrtov, ki jih pogosto niti ne prebere nihče.
Starši pobude opozarjajo: učitelji niso pisarniški delavci, ampak pedagogi. Čas, ki ga porabijo za administracijo, bi morali porabiti za učence.
Ampak ali se bo to res zgodilo? Država sicer obljublja reforme, toda reforme pogosto pomenijo le še več pravil, še več dokumentacije in še manj svobode pri poučevanju. Če bo tako tudi tokrat, potem bomo le še enkrat več zaprli krog in se čez nekaj let spet pogovarjali o istih težavah.
Kako naprej? Pobuda raste, a bo politika poslušala?
Pobudo so januarja poslali na 450 osnovnih šol v Sloveniji, od katerih so jih številne že posredovale staršem. Podpisi se zbirajo na roditeljskih sestankih, razmišljajo pa tudi o spletni peticiji. Do zdaj je pobudi podporo izrazilo že 1.500 staršev z 38 osnovnih šol, številka pa se še povečuje.
Do konca šolskega leta jo nameravajo predati ministru za vzgojo in izobraževanje ter predsedniku vlade. Ključno vprašanje pa je, ali bodo pri tem naleteli na gluha ušesa ali pa bo politika dejansko naredila korake v pravo smer.
Na ministrstvu so medtem sporočili, da se z vsebino pobude niso uradno seznanili, a hkrati zatrjujejo, da že izvajajo ukrepe za izboljšanje razmer.
Med njimi omenjajo:
- predlog novele zakona, ki določa višji delež BDP za šolstvo,
- sistem kadrovskih štipendij in financiranja študijskih programov,
- možnost dopolnilnega dela učiteljev,
- spremembe plačnega sistema v javnem sektorju,
- temeljito prenovo učnih načrtov.
Ali bodo ti ukrepi dovolj? Bodo dejansko izboljšali stanje ali zgolj zakrpali največje luknje? Starši in učitelji bodo dogajanje pozorno spremljali – in če bo treba, bo pritisk javnosti še narasel.
Kdo bo zmagal – starši in učitelji ali državni aparat?
Če kaj, potem se je v zadnjih letih izkazalo, da brez pritiska javnosti sprememb ne bo. Pobuda “Skupaj za šole” je dokaz, da starši niso več pripravljeni gledati, kako slovensko šolstvo tone. Vprašanje pa je – bo politika slišala glas tistih, ki se vsak dan soočajo s posledicami slabih odločitev?
Odgovor bomo dobili kmalu.
Pripravil: E. K. Vir: N1, Freepik
