160.000 evrov so prinesli kar na sodišče, Jelinčič pa zahteva odgovor: »Navadnega človeka preverjajo zaradi dveh tisočakov«
V kranjski sodni dvorani so oškodovanci preštevali bankovce, kot bi stali pred bančnim okencem. Vrnjenih je bilo vseh 160.000 evrov, nenavaden razplet pa je odprl nova vprašanja – predvsem, od kod je prišla tako velika količina gotovine. Na to je ostro opozoril tudi Zmago Jelinčič Plemeniti.
Prizor, ki ga na sodišču ne vidimo vsak dan
V eni od sodnih dvoran kranjskega okrožnega sodišča je bilo na mizi kar 160.000 evrov gotovine. Denar so pregledovali, šteli in preverjali njegovo pristnost. To so počeli ljudje, ki so ga pred tem izgubili v dveh domnevno premišljeno izpeljanih goljufijah. V kazenskem postopku sta se znašla 28-letni David Hudorovac iz Metlike in 26-letni Brendi Jurkovič iz Šentjerneja. Tožilstvo jima je očitalo, da sta oškodovanca z Dolenjske s pretvezo o prodaji lamborghinija ogoljufala za 100.000 evrov, Hudorovcu pa še goljufijo v škodo para z Gorenjske, ki je ostal brez dodatnih 60.000 evrov. Obtožena dejanj nista zanikala. S kranjskim tožilstvom sta sklenila sporazum o priznanju krivde in se zavezala, da bosta denar vrnila na enak način, kot sta ga prejela – v gotovini.
Najprej manjši zaslužek, nato boleč udarec
Gorenjski primer naj bi se začel z navideznim zanimanjem za nakup mercedesa razreda GLS. Hudorovac naj bi lastnika avtomobila prepričeval, da mu lahko pomaga pri zakoniti menjavi večjih bankovcev za manjše, pri kateri bi zaslužil visoko provizijo. Prvi dve manjši menjavi sta bili uspešni. Oškodovanca naj bi mu vsakič izročila 2.000 evrov, nazaj pa prejela po 2.600 evrov. Tako je pridobil njuno zaupanje in ustvaril vtis, da posel res deluje. Ko sta mu pozneje izročila 60.000 evrov, naj bi v zameno pričakovala kar 90.000 evrov. Toda denarja nista prejela. Namesto obljubljenega izplačila naj bi poslušala pojasnila o domnevnih zapletih s policijo in zagotovila, da bo denar vrnjen.
Sto tisočakov za avtomobil, ki ga ni bilo
Druga goljufija naj bi temeljila na obljubi prestižnega avtomobila. Oškodovancu z Dolenjske naj bi predstavila možnost nakupa lamborghinija v vrednosti 200.000 evrov. Ko mu je Jurkovič sporočil, da mora do naslednjega dne izročiti 100.000 evrov gotovine, sicer bo vozilo prodal drugemu kupcu, je moški denar zbral tudi s pomočjo družinskih članov. Gotovino je izročil, avtomobila pa ni nikoli dobil. Prav zaradi teh dveh primerov se je na predobravnavnem naroku znašla velika količina denarja. Ker sta obtožena narok zaradi kadrovskih težav pravosodnih policistov spremljala iz pripora prek videokonference, je gotovino na sodišče prinesel njun predstavnik.
Cigani lahko gotovino v znesku 160.000 EUR kar na sodišče prinesejo. Poštenjaka, ki bo na svoj TRR položil dva tisoč evrov pa na banki tako zaslišujejo od kod izvor denarja, da ni za verjeti. Enakost pred zakonom pa to. 😉https://t.co/2EqpOPSoI6
— Zmago J. Plemeniti (@ZmagoPlemeniti) July 27, 2026
Oškodovanci niso želeli še enkrat tvegati
Ljudje, ki so bili že enkrat opeharjeni, tokrat niso želeli ničesar prepustiti naključju. Eden od njih je na sodišče prinesel napravo za štetje in preverjanje pristnosti bankovcev. Skrbno so preverili, ali denarja kaj manjka in ali med bankovci morda niso ponaredki. Pred tem so vsi trije oškodovanci potrdili, da se s takšnim načinom vračila strinjajo. »Na katerikoli način že, samo da svoj denar dobim nazaj,« je dejal eden izmed njih. V tem stavku je bilo verjetno več olajšanja kot zadovoljstva, saj vrnjen denar ne izbriše mesecev negotovosti in občutka, da so nekomu zaupali, nato pa ostali praznih rok.
Zapor bosta lahko nadomestila z delom v splošno korist
Sodnica Maja Trček je Hudorovcu izrekla enotno kazen dveh let zapora, Jurkoviču pa leto in pol zapora. Kazni bosta lahko odslužila z delom v splošno korist, plačati pa morata tudi stroške sodnega postopka. Takšen razplet je hitro sprožil vprašanja, ali je sankcija glede na višino povzročene škode dovolj stroga. Pri sporazumu o priznanju krivde pa sodišče upošteva tudi priznanje dejanj, vračilo škode in dogovor, sklenjen s tožilstvom. Sodnica je oba opozorila, da lahko vendarle končata v zaporu. Če v dveh letih od pravnomočnosti sodbe ne bosta opravila vseh obveznosti v okviru dela v splošno korist, lahko sodišče odloči, da kazen prestaneta za zapahi.
Jelinčič vprašal, od kod toliko gotovine
Na nenavadno dogajanje se je na omrežju X odzval tudi Zmago Jelinčič Plemeniti. Zapisal je, da lahko obtožena na sodišče prineseta 160.000 evrov gotovine, medtem ko bi bančni uslužbenci običajnega državljana pri večjem gotovinskem pologu spraševali, od kod denar izvira. Objavo je sklenil z besedami: »Enakost pred zakonom pa to.« Pri tem je uporabil tudi žaljivo poimenovanje za pripadnike romske skupnosti, zaradi česar je vsebinsko vprašanje o izvoru denarja hitro dobilo širšo in občutljivejšo razsežnost. Jelinčičev zapis temelji na domnevi, da izvora gotovine nihče ni preverjal, iz javno dostopnih podatkov pa ni mogoče zanesljivo sklepati, ali so pristojni organi izvor denarja že preverili, ga še preverjajo ali za dodatne postopke niso ugotovili razlogov.
Denar je vrnjen, vprašanja pa ostajajo
Primer odpira dve ločeni temi. Prva je, kako je bilo mogoče v kratkem času zagotoviti 160.000 evrov gotovine in ali so pristojni preverili njen izvor. Druga pa je, ali je zaradi dejanj posameznikov dopustno uporabljati izraze, ki ponižujejo celotno skupnost. Jelinčič je opozoril na vprašanje, ki se je ob zgodbi verjetno pojavilo pri marsikom, a ga je z žaljivim izrazom hkrati zasenčil. Oškodovanci so denar dobili nazaj, obtožena sta priznala krivdo, sodba je bila izrečena. Toda vprašanje, od kod je prišlo vseh 160.000 evrov, ostaja v zraku – in samo štetje bankovcev nanj ne daje odgovora.
Pripravil: I.M.
Vir: Omrežje X
