163 milijonov evrov za cepiva, polovica končala med odpadki – kdo bo odgovarjal?
Slovenija je v zadnjih štirih letih porabila 163,7 milijona evrov za nabavo cepiv proti covidu-19. Na prvi pogled razumljivo – cepljenje je bilo ključno orodje v boju proti pandemiji. A danes, ko se ozremo nazaj, se zastavlja neprijetno vprašanje: ali je bilo vse to res potrebno?
Podatki so zgovorni. Od skupno 7,6 milijona nabavljenih odmerkov jih je bilo zavrženih več kot 3 milijone. Nekaj cepiva se je doniralo, nekaj so ga prevzeli izvajalci cepljenja, ki ga niso uspeli uporabiti – a na koncu dneva ostaja dejstvo: ogromen del javnega denarja je šel v nič.
In Slovenija pri tem ni osamljena. Po količini zavrženega cepiva na prebivalca smo tretji v EU, takoj za Belgijo in Nemčijo. Evropska komisija je do danes skupno zavrgla že 215 milijonov odmerkov, kar je vredno osupljive štiri milijarde evrov.
Od evforije do neuporabnih zalog
Spomnimo se začetka cepljenja – 27. decembra 2020, ko je prva pošiljka cepiv prispela v domove za starejše. Takrat se je zdelo, da je to prelomni trenutek, ki bo odpravil pandemijo. Države so hitelo sklepale pogodbe, EU je zavezala proizvajalce k milijardnim dobavam, oblasti so množično pozivale k cepljenju.
A potem se je zgodil preobrat – zanimanje za cepljenje je strmo upadlo. V prvem valu so se cepili predvsem starejši, zdravstveni delavci, rizične skupine. Nato je prišlo do faze dvoma – mlajši ljudje, predvsem pa tisti, ki so preboleli covid, se za cepljenje niso več odločali. Do leta 2023 je bilo v Sloveniji cepljenih manj kot 20.000 ljudi, medtem ko so bila skladišča še vedno polna novih odmerkov.
Kljub vsemu pa je Slovenija nadaljevala z nabavo cepiv – in to v velikih količinah. Leta 2024 je bilo nabavljenih več kot 215.000 novih odmerkov, čeprav je bilo jasno, da bo zanimanje minimalno. Kdo je torej sprejemal te odločitve? Kdo je ocenil, da bo cepiv treba še več?
Pogodbe, ki vežejo Slovenijo do leta 2026
Tukaj pridemo do še enega zanimivega podatka – pogodba s Pfizerjem velja do leta 2026. Čeprav je bilo prvotno dogovorjeno, da bo Slovenija prevzela bistveno večje količine, je država pozneje s pogajanji znižala te obveznosti. A kljub temu ostaja vprašanje: ali bi bilo mogoče že prej oceniti, da bo cepiv preveč, in preprečiti vsaj del nepotrebnih stroškov?
Evropska komisija je januarja 2024 podpisala novo pogodbo z Moderno – za do 146 milijonov odmerkov cepiva. Medtem ko se države trudijo zmanjšati presežke, Bruselj še naprej sklepa dolgoročne pogodbe s proizvajalci. Ali gre za previdnost – ali za slabo načrtovanje?
Finančni vidik je še posebej zanimiv. Cena posameznega odmerka cepiva Pfizer/BioNTech ni uradno znana, a po poročanju Financial Timesa znaša okoli 18 evrov na odmerek. To pomeni, da je samo vrednost zavrženih odmerkov v Sloveniji presegla 50 milijonov evrov.
Ali lahko Slovenija kaj nauči iz te zgodbe?
Napake pri javnem naročanju so v Sloveniji nič novega, toda redkokatera je tako očitna kot ta. Vsi se spomnimo kaotičnih nabav zaščitne opreme v začetku pandemije – od preplačanih mask do spornih posrednikov. Tudi pri cepivih se je zgodila podobna zgodba: država je naročala zaloge brez jasne strategije, brez dolgoročnega premisleka o tem, kako se bo pandemija razvijala.
Zakaj je bilo cepiv toliko? Je bil pritisk EU prevelik? So bila pričakovanja stroke napačna? Je bila odločitev politična?
Eden od argumentov zagovornikov visokih zalog je bil, da cepiva niso bila trajno stabilna – vsako sezono je bilo treba prilagajati sestavo glede na nove različice virusa. Toda ali to opravičuje več kot 3 milijone zavrženih odmerkov?
Kaj nas čaka v prihodnje?
Ministrstvo za zdravje trdi, da so nove količine cepiv prilagojene realnim potrebam. Kljub temu bo Slovenija v letu 2025 naročila še 200.000 odmerkov.
Vprašanje, ki se postavlja, je jasno: bo tudi ta serija končala med odpadki?
Ali bomo čez dve leti znova brali podobne novice – o tem, kako so bila cepiva zavržena, medtem ko bi lahko milijone evrov uporabili za kaj drugega? Zdravstvo v Sloveniji se sooča s številnimi težavami – čakalne dobe, pomanjkanje zdravnikov, financiranje socialne oskrbe za starejše. Je smiselno vlagati v nekaj, kar se očitno ne uporablja?
Brez dvoma je bilo cepljenje ključni dejavnik pri obvladovanju pandemije. Toda vsaka javna poraba bi morala biti tudi racionalna. In v tem primeru ostaja vtis, da je bila Slovenija – skupaj s preostalo Evropo – žrtev slabih odločitev, ki so jih sprejeli tisti na vrhu.
Milijoni v nič, odgovornosti nikjer?
Če bi 50 milijonov evrov – kolikor je bilo vrednih zavrženih cepiv – porabili drugače, bi lahko zgradili nov zdravstveni dom, posodobili bolnišnično opremo ali povečali dostopnost zdravil.
Namesto tega smo dobili prazna skladišča, polna pretečenih odmerkov. Bo kdo odgovarjal? Bo kdo priznal napako?
Pripravil: E. K. Vir: STA, Freepik
