Afera Kostak dobiva nove razsežnosti: kdo je vedel za jamo in kam je izginilo skoraj 58.000 ton odpadkov? – sedaj je spregovoril soudeležen
Afera Kostak se je začela z anonimnimi prijavami, nadaljevala z inšpekcijskimi nadzori, georadarjem, razkopavanjem zemljišča in hišnimi preiskavami. Zdaj je javno spregovoril človek, ki trdi, da je pri zakopavanju odpadkov sodeloval tudi sam. Ko dogodke postavimo na časovnico, se odpre več neprijetnih vprašanj.
Prve prijave naj bi prišle že leta 2022
Po doslej objavljenih informacijah začetek zgodbe sega v leto 2022, ko naj bi policija in tožilstvo prejela prve anonimne prijave o domnevno nepravilnem ravnanju z odpadki v Centru za ravnanje z odpadki Spodnji Stari Grad.
Toda večji premik je prišel šele pozneje.
Kostak je novembra 2024 javno zatrjeval, da pri pregledu območja junija istega leta inšpekcija ni ugotovila zakopavanja. Podjetje je tudi decembra zapisalo, da so po svojih preverjanjih ugotovili, da zakopavanja ni bilo.
Le nekaj mesecev pozneje pa je bila slika drugačna.
Georadar ni dal jasnega odgovora, lopate pa so ga
Decembra 2024 je območje pregledal Geološki zavod Slovenije z georadarjem. Rezultat ni bil dovolj jasen, da bi bilo mogoče že na tej podlagi potrditi zakopane odpadke.
Zato so januarja in februarja 2025 opravili razkope.
Takrat so odpadke dejansko našli.
Na globini približno od 2,5 do 4,5 metra so se začeli pojavljati posamezni odpadki, nekoliko globlje pa približno dva do dva in pol metra debela plast embalaže, tekstila in mešanih komunalnih odpadkov.
Inšpekcija je ocenila, da je bilo izkopanih okoli 2.900 kubičnih metrov nezakonito zakopanih odpadkov.
To ni več sum. To je ugotovitev pristojnega državnega organa.
Toda 2.900 kubičnih metrov ni isto kot 58.000 ton
Prav tu se začne osrednje vprašanje afere.
Kriminalisti naj bi pri pregledu dokumentacije ugotovili razliko skoraj 58.000 ton odpadkov, za katere naj ne bi bilo jasno razvidno, kje so končali.
To ne pomeni, da je dokazano, da je bilo vseh 58.000 ton zakopanih.
Gre za kriminalistični sum, ki ga morajo preiskovalci še dokazati.
Toda novo pričevanje nekdanjega zaposlenega je pomembno zato, ker opisuje način dela, s katerim bi bilo mogoče pojasniti velike količine.
Trdi, da so ob koncih tedna delali v treh izmenah in da naj bi v eni izmeni zakopali od 300 do 500 ton odpadkov.
Če bi bila zgornja številka pravilna, bi v treh izmenah lahko v enem samem dnevu pod zemljo končalo do 1.500 ton.
»Jama je bila kot nogometno igrišče«
Priča opisuje tudi dimenzije območja. Jama naj bi bila približno velika kot nogometno igrišče in tako globoka, da delovnega stroja, ko je zapeljal vanjo, z roba skoraj ni bilo več mogoče videti.
Vanjo naj bi vozili sveže mešane komunalne odpadke, kosovne odpadke in druge materiale.
Po navedbah iz sodne odredbe naj bi bili med njimi celo medicinski odpadki, med drugim injekcije in infuzije.
Tudi tega za zdaj ni mogoče predstavljati kot pravnomočno dokazano dejstvo.
Dež je odprl še nevarnejše vprašanje
Nekdanji zaposleni opisuje, da so se odpadki po deževju razmočili in posedli. Nastajalo naj bi blato, tekočina iz odpadkov pa naj bi pronicala v tla.
Kriminalisti so po poročanju 24UR v odredbi opozorili na prepustnost tal in bližino podzemne vode.
Na delu območja naj bi bila podtalnica samo približno dva metra pod površjem, medtem ko naj bi odpadki segali tudi več metrov globoko.
Če se te ugotovitve potrdijo, zato ne govorimo več samo o odstranjevanju odpadkov, temveč o vprašanju morebitnega vpliva na zemljo in podzemno vodo.
Dodatno pozornost vzbuja podatek, da je ARSO na merilnem mestu Spodnji Stari Grad leta 2024 zaznal preseženo mejno vrednost skupine PFAS. Vendar za zdaj ni dokazov, da bi bilo to onesnaženje posledica domnevnega zakopavanja odpadkov, zato teh dveh podatkov ni dopustno neposredno povezovati.
Zakaj bi nekdo odpadke sploh zakopaval?
Preiskovalci sumijo tudi finančni motiv.
Peterica osumljencev naj bi po kriminalističnih ugotovitvah podjetju z domnevno nezakonitim ravnanjem omogočila približno 8,7 milijona evrov protipravne premoženjske koristi.
Po logiki preiskave bi podjetje prihranilo stroške zakonite obdelave oziroma odstranitve odpadkov.
Kriminalisti naj bi preiskovali tudi domnevno prirejanje dokumentacije. Na papirju naj bi bilo prikazano, da so bili nekateri odpadki obdelani, medtem ko naj bi del dejansko končal pod zemljo.
Delo ponoči in domnevno plačevanje na roke
Iz odredbe za hišne preiskave izhaja še težji očitek.
Delavci naj bi nekatera dela opravljali predvsem ponoči, za delo pa naj bi prejemali gotovino oziroma plačilo na roke. Po navedbah kriminalistov naj bi bili nekateri zaposleni tudi opozorjeni, da bi lahko v primeru neposlušnosti izgubili službo.
Današnje pričevanje nekdanjega zaposlenega je zato pomembno, ker se v nekaterih delih ujema s tem, kar so kriminalisti zapisali že v preiskovalni dokumentaciji.
V zgodbi se pojavlja tudi nekdanja okoljska inšpektorica
Preiskava ne zajema le nekdanjih vodilnih v Kostaku.
Med osumljenimi je bila po doslej objavljenih podatkih tudi okoljska inšpektorica. Inšpektorat je januarja 2025 dokumentacijo predal NPU, aprila istega leta pa je inšpektorica sama na NPU podala sum kaznivega dejanja.
Pozneje je Inšpektorat uvedel tudi notranji nadzor, omenjena inšpektorica pa svojih nalog nekaj časa ni opravljala.
Tudi tu bo šele kazenski postopek pokazal, ali so bili sumi utemeljeni.
Ključno vprašanje ostaja: kje je preostanek?
Inšpekcija je našla približno 2.900 kubičnih metrov zakopanih komunalnih odpadkov.
Kriminalistična preiskava pa govori o skoraj 58.000 tonah, katerih pot naj ne bi bila ustrezno pojasnjena.
Med tema številkama je ogromna razlika.
In prav to je trenutno jedro zgodbe.
Ali so bili vsi manjkajoči odpadki dejansko zakopani? So končali na več lokacijah? Koliko območij je bilo pregledanih in koliko jih še ni? In predvsem: kaj je danes še vedno pod zemljo?
Nekdanji zaposleni trdi, da lokacija ni bila samo ena.
Če se bodo ta pričevanja potrdila z dokumentacijo, posnetki in razkopi, utegne biti doslej odkrito območje zgolj del precej večje zgodbe.
Pripravil: I.M.
Vir: Omrežje X
