Afera z nevarnimi odpadki pretresa Hrvaško: v dokumentaciji tudi tri slovenska podjetja

Hrvaški medij je objavil tudi imena podjetij, ki se pojavljajo med dobavitelji.

GOSPIĆ – Hrvaško pretresa ena največjih okoljskih afer zadnjih let. Na območju Gospića so odkrili več deset tisoč ton nezakonito odloženih odpadkov, najnovejše analize pa so pokazale tudi onesnaženje podzemne vode s tako imenovanimi večnimi kemikalijami PFAS. Primer ima tudi slovensko povezavo: v dokumentaciji o dobaviteljih odpadkov se pojavljajo tri slovenska podjetja – Kolpa, Omaplast in Solar Ekspert.

Afera, ki je iz kriminalistične preiskave prerasla v prvovrstno politično vprašanje na Hrvaškem, se vrti predvsem okoli nekdanjega industrijskega kompleksa v Bilajski ulici 50 v Gospiću. Po ugotovitvah izvedencev Geotehniške fakultete Univerze v Zagrebu je na lokaciji okoli 37.000 ton različnih odpadkov, med njimi ostanki električne in elektronske opreme, medicinskega odpada, plastika ter gradbeni in mineralni materiali. Pri reprezentativnih vzorcih zakopanih odpadkov so ugotovili tudi nevarno lastnost HP14 oziroma ekotoksičnost.

Še bolj skrb vzbujajoči so rezultati preiskav podzemne vode. V vodi dolvodno od odlagališča so našli spojine PFAS, ki so zaradi izjemne obstojnosti znane kot »večne kemikalije«. Najvišja izmerjena skupna koncentracija je znašala 200,5 nanograma na liter, kar je dvakrat več od parametrične vrednosti 100 nanogramov na liter, ki se uporablja za vodo, namenjeno prehrani ljudi. V vzorcu podzemne vode nad odlagališčem teh snovi nad mejo določljivosti niso zaznali.

Vendar to za zdaj ne pomeni, da je onesnažena pitna voda iz gospiškega vodovoda. Direktor Hrvaškega zavoda za javno zdravstvo Krunoslav Capak je danes povedal, da so PFAS našli v piezometru ob odlagališču in da to dokazuje prehod izcednih voda v podzemno vodo, ni pa dokazov, da bi onesnaženje doseglo vodne vire, iz katerih se oskrbuje prebivalstvo. Zavod je odvzel nove vzorce na šestih lokacijah, monitoring pa naj bi se nadaljeval.

Preden izberete zobozdravnika, preverite to – razlike v cenah so lahko ogromne

Večina Slovencev pri izbiri zobozdravnika naredi isto napako. Odločijo se prehitro in šele kasneje ugotovijo, da bi lahko za enako storitev plačali bistveno manj. Razlike v cenah so namreč pogost

54 pošiljk iz Slovenije

Primer je posebej zanimiv tudi za Slovenijo.

Po podatkih, ki jih je na podlagi preiskovalne dokumentacije objavil hrvaški Index, je bilo v Gospić med 16. majem 2022 in 8. aprilom 2024 iz Slovenije pripeljanih približno 1.480 ton odpadkov v 54 pošiljkah. Iz Italije naj bi v istem poslu prišlo še bistveno več – 12.338 ton plastičnih odpadkov v 576 pošiljkah.

Hrvaški medij je objavil tudi imena podjetij, ki se pojavljajo med dobavitelji. Med slovenskimi družbami so navedene:

Kolpa, Omaplast in Solar Ekspert.

Pri tem je treba poudariti, da navedba podjetja v dokumentaciji o dobavi odpadkov sama po sebi ne pomeni kazenske odgovornosti ali sodelovanja pri nezakonitem odlaganju. Preiskovalci morajo med drugim ugotoviti, kaj so posamezni dobavitelji in poslovni partnerji vedeli o vsebini pošiljk ter predvsem o tem, kaj se je z odpadki zgodilo po predaji hrvaškemu prevzemniku. Tudi Index opozarja, da bo treba posamezno odgovornost sodelujočih v dolgi dobavni in logistični verigi šele ugotoviti.

Kdo so slovenska podjetja?

Kolpa, d. o. o., Metlika je znani belokranjski proizvajalec kopalniške opreme in izdelkov iz kompozitnih materialov. Sedež podjetja je v Rosalnicah pri Metliki.

Omaplast, d. o. o., Grosuplje je podjetje, specializirano za recikliranje odpadne plastike. Na svoji spletni strani se predstavlja kot eno vodilnih slovenskih podjetij na področju reciklaže plastike, predvsem materialov PE-HD, PE-LD in PP.

Solar Ekspert, d. o. o., Sežana je v Poslovnem registru Slovenije evidentiran kot družba Solar Ekspert, oskrba z energijo, d. o. o., z matično številko 3703754000. Poslovni registri med dejavnostmi družbe navajajo tudi zbiranje oziroma predelavo različnih vrst odpadnih materialov.

Za zdaj v javno objavljenih informacijah hrvaškega USKOK-a ni navedeno, da bi bila katera od teh treh slovenskih družb med osumljenimi pravnimi osebami v kazenskem postopku. Njihova imena se pojavljajo v dokumentaciji, ki jo hrvaški mediji navajajo v okviru dobavne verige.

V središču preiskave zakonca Šincek

V središču hrvaške preiskave sta podjetnika Josip in Monika Šincek ter z njima povezano varaždinsko podjetje Tipos Resurs. Hrvaški preiskovalci sumijo, da se je prek te družbe organiziral prevzem in uvoz odpadkov iz več evropskih držav, nato pa naj bi se del odpadkov namesto ustrezne predelave in odstranitve nezakonito odlagal, zakopaval ali prekrival z zemljo in gramozom.

Koliko preplačujete za zobozdravnika? Razlike v cenah so šokirale tudi nas

Za popolnoma enako zobozdravstveno storitev lahko nekateri plačajo tudi do skoraj trikrat manj – a ena napačna odločitev vas lahko na koncu stane še bistveno več. Ste se kdaj vprašali, zaka

Mednarodno operacijo je podprl Europol. Že februarja 2025 je sporočil, da je bilo prijetih 13 ljudi zaradi suma nezakonitega odlaganja približno 35.000 ton nevarnih odpadkov, ki so izvirali tudi iz Slovenije, Italije in Nemčije. Po ocenah Europola naj bi kriminalna mreža z nezakonitim ravnanjem ustvarila najmanj štiri milijone evrov koristi.

Preiskava se ni ustavila pri Gospiću. Pod drobnogledom so bile tudi lokacije pri Varaždinu in Benkovcu, pozneje pa so preiskavo razširili še na območje Senja, kjer naj bi bilo odloženih najmanj 2.640 ton materiala s škodljivimi in nevarnimi snovmi.

Afera zatresla tudi hrvaško vlado

Okoljska afera je v zadnjih dneh dobila še izrazito politično razsežnost. Hrvaški premier Andrej Plenković je danes sklical sestanek ožjega kabineta vlade in sestanek vladajoče koalicije. Opozicija zahteva politično odgovornost, Most in SDP pa sta med drugim zahtevala izredno sejo sabora. Tudi hrvaški predsednik Zoran Milanović je pozval k takojšnji sanaciji območja.

Plenković zagotavlja, da pitna voda ni ogrožena, pristojnim pa je naložil pospešitev sanacije. Po njegovih besedah je od približno 37.000 ton odpadkov okoli 32.000 ton zakopanih, približno 5.000 ton pa jih je na površju. Hrvaška za celotno količino nevarnih odpadkov nima ustreznega objekta za obdelavo, zato je sklad za varstvo okolja navezal stik z več deset potencialnimi izvajalci.

USKOK je zaradi velikega zanimanja javnosti objavil rezultate okoljskega izvedenskega mnenja, čeprav sam kazenski postopek ostaja nejaven. Urad je potrdil, da preiskava zaradi suma kaznivih dejanj zoper okolje in gospodarstvo v hudodelski združbi še poteka.

Afera tako še zdaleč ni končana. Poleg vprašanja, kdo je omogočil, da se je več deset tisoč ton odpadkov leta kopičilo in zakopavalo na kraškem območju Like, se zdaj odpira tudi vprašanje celotne mednarodne dobavne verige – od podjetij, ki so odpadke oddala, do prevoznikov, posrednikov in končnega prevzemnika.

In prav v tem delu zgodbe se pojavlja tudi Slovenija.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: Fraxinus / Wikimedia Commons