Alarm iz Černobila: zaščitni ovoj je poškodovan, strokovnjaki svarijo pred posledicami
Štirideset let po najhujši jedrski nesreči v zgodovini se nad Černobilom znova pojavljajo resna opozorila. Zaščitna konstrukcija nad uničenim reaktorjem je poškodovana, za njeno obnovo pa potrebujejo najmanj pol milijarde evrov. Strokovnjaki opozarjajo, da časa za ukrepanje ni neomejeno.
Ogromni jekleni lok, ki prekriva ostanke četrtega reaktorja jedrske elektrarne v Černobilu, je bil desetletja simbol mednarodnega sodelovanja pri zagotavljanju jedrske varnosti. Danes pa prav ta konstrukcija predstavlja novo veliko skrb. Poškodbe, ki jih je februarja 2025 povzročil napad z brezpilotnim letalnikom, zahtevajo obsežno in izjemno drago sanacijo.
Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) opozarja, da bi morali zaščitni ovoj v celoti obnoviti najpozneje do leta 2030.
Neposredne nevarnosti ni, toda poškodbe ostajajo
Predsednica EBRD Odile Renaud-Basso je v pogovoru za Politico poudarila, da poškodovana konstrukcija trenutno ne predstavlja neposredne nevarnosti. Kljub temu razmere zahtevajo ukrepanje.
Napad 14. februarja 2025 je poškodoval zunanjo in notranjo oblogo zaščitnega loka ter pomembne sisteme, namenjene varnemu delovanju objekta. Po ocenah EBRD je nastala približno 15 kvadratnih metrov velika odprtina, poškodovanih pa je bilo okoli 200 kvadratnih metrov panelov.
Posebno skrb povzroča možnost vdora vlage. Ta bi lahko sprožila korozijo jeklenih elementov in postopoma oslabila zaščito, ki preprečuje širjenje radioaktivnih snovi.
Za popravilo pol milijarde evrov, velik del denarja še manjka
Obnova bo po prvih ocenah stala najmanj 500 milijonov evrov. Države skupine G7 so oktobra že napovedale 260 milijonov evrov podpore, kar pomeni, da je treba zagotoviti še najmanj 240 milijonov evrov.
Pomemben korak bo mednarodna donatorska konferenca, napovedana za 9. november v Parizu. Organizirajo jo Francija, Ukrajina in EBRD, njen namen pa je pridobiti dodatne finančne zaveze.
Pripravljalna inženirska dela so se že začela, vendar je za celovito obnovo potrebno precej več denarja.
Kdo bo plačal škodo, ki jo je povzročila vojna?
Čeprav EBRD poškodbe pripisuje ruskemu napadu, banka ne pričakuje, da bo Rusija sodelovala pri financiranju obnove.
Renaud-Basso dopušča možnost, da bi stroške nekoč poskušali povrniti v okviru vojnih reparacij. Toda na takšno rešitev ni mogoče čakati.
Ob tem poudarja, da jedrska varnost ni zgolj ukrajinsko vprašanje. Posledice morebitnega poslabšanja razmer bi lahko segale prek državnih meja.
Černobilska katastrofa ostaja opozorilo tudi 40 let pozneje
Nesreča 26. aprila 1986 je za vedno zaznamovala zgodovino jedrske energetike. Novi zaščitni lok je bil zasnovan za približno stoletje delovanja, da bi omogočil varno odstranjevanje nevarnih ostankov reaktorja.
Zdaj je njegova prihodnost ponovno odvisna od mednarodnega sodelovanja. Čeprav trenutne razmere niso razlog za preplah, strokovnjaki opozarjajo, da bi bilo odlašanje lahko bistveno dražje od pravočasne obnove.
Pripravil: I.M.
Vir: www
