Ali bodo nezakoniti graditelji končali v zaporu?
Hrvaška zaostruje boj proti nezakoniti gradnji. Kar je bilo doslej obravnavano kot prekršek in sankcionirano z globami, bo po novi zakonodaji obravnavano kot kaznivo dejanje. Ukrep, ki ga pripravljata ministrstvi za pravosodje ter prostorsko načrtovanje, bi lahko korenito spremenil prakso, ki že desetletja bremeni državo.
Zakonodajalci želijo s spremembo kazenskega zakonika zapreti vrzeli, ki so omogočale množično gradnjo brez dovoljenj. Nezakonita gradnja je pogosto prinašala zaslužke, kazni pa niso bile dovolj odvračilne. Zdaj naj bi novi ukrepi, ki vključujejo tudi omejitve dostopa do javnih funkcij in sredstev, prinesli prelomnico.
Dolgoletna težava
Nezakonita gradnja se je dolgo izplačala tvegati. Postopki so bili dolgotrajni, globe razmeroma nizke, številni investitorji pa so med čakanjem na odločbe že oddajali objekte in ustvarjali prihodke. Kazen zapora je grozila le v primerih, ko je šlo za gradnjo na zavarovanih naravnih območjih, sicer pa so se kršitelji soočali le s prekrškovnimi postopki.
Novela gradbenega zakona in kazenska odgovornost
Trenutno je v javni obravnavi novela gradbenega zakona, ki naj bi poenostavila postopke, digitalizirala izdajo dovoljenj in okrepila nadzor. Uradniki bodo morali pred izdajo dovoljenja opraviti ogled na terenu. Globe ostajajo visoke: od 4000 evrov za manjše objekte do 15.000 evrov za večstanovanjske stavbe. Poleg tega se bo uvedla tudi določitev kaznivih dejanj v primeru gradnje brez dovoljenja.
Prihodnje leto bo vsaka nezakonita gradnja obravnavana kot kaznivo dejanje, skladno z evropsko direktivo o varstvu okolja. To pomeni, da bodo kršitelji prejeli obtožnice, pri čemer je mogoče pričakovati tudi zaporne kazni. Direktiva zahteva ustanovitev posebnih oddelkov za obravnavo tovrstnih kaznivih dejanj, kar kaže na resnost načrtovanih sprememb.
Širše posledice in politični ukrepi
Spremembe prinašajo tudi širše omejitve. Osebe, obsojene za nezakonito gradnjo, ne bodo mogle kandidirati za javne funkcije ali opravljati vodilnih položajev v državnih podjetjih. Prav tako bodo izključene iz javnih razpisov, kar jim bo preprečilo dostop do proračunskega denarja. Namen ukrepov je zmanjšati vpliv nelegalnih praks tako v gospodarstvu kot politiki.
Strožje kazni pa ne bodo veljale samo za graditelje. Na seznamu bodo tudi onesnaževalci okolja, tihotapci zaščitenih vrst in mučitelji živali. Cilj je uvesti enoten, strožji pristop do ravnanj, ki škodujejo okolju in skupnosti.
Ali bo nova zakonodaja resnično zaustavila prakso nezakonite gradnje, ki se je desetletja zdela skoraj neizkoreninjiva? Odgovor bo dal čas, a že zdaj je jasno, da se Hrvaška pripravlja na enega najostrejših obračunov z okoljskimi kaznivimi dejanji v regiji.
Vir: Hrvaška ministrstva za pravosodje in prostorsko načrtovanje, evropska direktiva o varstvu okolja, poročila hrvaških medijev.
