Ali je štiridnevni delovni teden prihodnost? Islandija dokazuje, da lahko delamo manj in živimo bolje!
Islandija je postala ena izmed prvih držav, ki je izvedla obsežen eksperiment skrajšanega delovnega tedna, in rezultati so osupljivi. Med letoma 2020 in 2022 se je 51 % delovno aktivnega prebivalstva udeležilo poskusa, v katerem so delali le štiri dni na teden, a za isto plačilo. Ta sprememba je pokazala, da je mogoče doseči odlično ravnovesje med delom in zasebnim življenjem, ne da bi pri tem trpela produktivnost ali gospodarski kazalniki. Uspeh eksperimenta je že sprožil vprašanje, ali bi tudi Slovenija lahko šla po isti poti.
Učinkovitost in dobro počutje – dvoje z roko v roki
Raziskava, ki sta jo izvedla britanski inštitut Autonomy in islandska organizacija Alda, je pokazala, da je produktivnost v večini delovnih mest ostala na enaki ravni ali se celo izboljšala. Medtem so delavci poročali o pomembnem povečanju zadovoljstva na delovnem mestu, zmanjšanju stresa in izboljšanju ravnotežja med delom in zasebnim življenjem. Pomembno je poudariti, da so bili eksperimentu izpostavljeni predvsem zaposleni v javnem sektorju, kjer so bili predhodno navajeni na 40-urni delovnik.
Poskus, ki je spremenil Islandijo
Prvi poskusi 4-dnevnega delovnega tedna so na Islandiji potekali že med letoma 2015 in 2019, ko so javni uslužbenci začeli delati le 35–36 ur na teden. Ti začetni eksperimenti so vključevali 2500 zaposlenih in so bili usmerjeni v ohranjanje ali povečanje produktivnosti. Po prvih uspešnih poskusih so sindikati na Islandiji začeli množično pogajanja, da bi skrajšanje delovnega časa postalo standard po vsej državi.
Ekonomija Islandije – še močnejša kot prej
Kljub skrajšanemu delovnemu tednu islandskega gospodarstva to ni oviralo, temveč ga je celo okrepilo. V letu 2023 je islandsko gospodarstvo zraslo za 5 %, kar je druga najvišja rast med evropskimi gospodarstvi z višjim prihodkom. Tudi stopnja brezposelnosti na Islandiji ostaja ena najnižjih v Evropi, kar dodatno potrjuje uspešnost uvedbe krajšega delovnega časa.
Ali bi takšen model uspel tudi v Sloveniji?
Z vidika slovenskega gospodarstva bi uvajanje krajšega delovnega tedna lahko prineslo veliko koristi. Predvsem bi lahko pomagalo pri izboljšanju kakovosti življenja zaposlenih, zmanjšanju stresa in izboljšanju mentalnega zdravja. Poleg tega bi krajši delovni teden omogočil več časa za družino, osebne projekte in prostočasne dejavnosti, kar bi povečalo splošno srečo in zadovoljstvo državljanov.
Seveda bi se morale v Sloveniji, tako kot na Islandiji, zadeve odviti postopoma, z obsežnimi poskusi in analizo rezultatov. Ključno bi bilo zagotoviti, da sprememba ne bi vplivala na produktivnost podjetij in gospodarsko rast države. Uvedba krajšega delovnega tedna zahteva tudi tesno sodelovanje z delodajalci, sindikati in zaposlenimi, saj gre za korenito spremembo delovnega okolja.
Islandija je s svojim 4-dnevnim delovnim tednom dokazala, da je skrajšanje delovnega časa mogoče brez negativnih vplivov na gospodarstvo. Ali bi lahko Slovenija sledila temu trendu? Glede na uspeh Islandije se zdi, da bi bilo smiselno, da Slovenija resno preuči to možnost in začne eksperimentalne projekte. S tem bi se lahko izboljšalo zadovoljstvo zaposlenih in kakovost življenja, kar bi pozitivno vplivalo na vse aspekte družbe. Morda je čas, da tudi v Sloveniji razmislimo o delovniku, ki ne temelji le na številu opravljenih ur, ampak tudi na ravnovesju med delom in življenjem.
Napisal: E. K.
Vir: www, Pexels
