Ali sploh vemo, kaj jemo? Uvoženo sadje so prestregli na meji – rezultati so skrb vzbujajoči!
V zadnjih letih se vedno več govori o varnosti hrane, ki jo uživamo, vendar so nedavne ugotovitve Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) ponovno dvignile veliko prahu. Ob uvozu sadja v Slovenijo so pristojni odvzeli vzorce pomaranč in zamrznjenih jagod ter ugotovili presežene mejne vrednosti pesticidov. Rezultati analiz so pokazali, da bi se to sadje, če ne bi bilo ustavljeno, lahko znašlo na trgovskih policah in posledično tudi na krožnikih nič hudega slutečih potrošnikov.
Nevarne snovi v sadju iz Egipta
Tokrat sta bili sporni dve pošiljki, obe iz Egipta. Prva, pošiljka pomaranč, je vsebovala nevarno visoke vrednosti pesticida bifenazat, ki se uporablja kot akaricid za zatiranje škodljivih pršic. Čeprav se pogosto uporablja v kmetijstvu, je njegova dovoljena koncentracija v živilih strogo nadzorovana, saj lahko ob preveliki izpostavljenosti povzroči zdravstvene težave – od blagih simptomov, kot so glavobol in slabost, do resnejših učinkov na jetra in živčni sistem pri dolgotrajni izpostavljenosti.
Druga pošiljka, zamrznjene jagode istega izvora, pa je vsebujevala oksamil, insekticid, ki spada v skupino karbamatov in je znan po visoki toksičnosti za ljudi, še posebej za živčni sistem. Čeprav je bila pošiljka jagod s strani pristojnih ocenjena kot varna za uživanje, se ni sprostila v prodajo. A vprašanje ostaja – ali so takšne ocene res dovolj zanesljive?
Zakaj bi nas to moralo skrbeti?
Morda se marsikdo vpraša: “Če so pošiljke ustavili, zakaj bi me to skrbelo?”. Prav to, da smo sploh prišli do točke, ko je bilo treba pošiljke zavrniti, je alarmantno. Dejstvo, da je morala analiza razkriti nepravilnosti, pomeni, da je bilo sadje že na poti na trg. Kaj pa tiste pošiljke, ki niso bile testirane?
Evropska unija sicer postavlja stroga pravila glede uporabe pesticidov, a problem nastane, ko se v trgovskih verigah pojavi sadje, ki je pridelano v državah z manj strogimi regulacijami. Marsikateri pesticid, ki je pri nas že leta prepovedan, se v tujini še vedno uporablja – in čeprav bi morali biti nadzorni mehanizmi zanesljivi, realnost kaže, da se prepogosto izkažejo za pomanjkljive.
Ali lahko zaupanju v uvoženo sadje sploh še verjamemo?
To ni prvi primer, ko so na slovenskem trgu odkrili presežne vrednosti pesticidov v sadju in zelenjavi. Podobni incidenti so se zgodili že v preteklosti, ko so v nekaterih uvoženih izdelkih našli klorpirifos, insekticid, ki je bil v EU zaradi potencialno škodljivih učinkov na otroški razvoj prepovedan že leta 2020.
Toda kako pogosto se to dejansko zgodi in koliko primerov ostane neodkritih? Tovrstne informacije so pogosto skrite v tehničnih poročilih in uradnih zapisnikih, do katerih povprečen potrošnik ne pride. Zato se upravičeno zastavlja vprašanje: koliko takšnih pošiljk gre dejansko skozi in pride v trgovine, ne da bi jih kdo preveril?
Kaj lahko storimo kot potrošniki?
Na koncu smo potrošniki tisti, ki odločamo, kaj bomo kupili in kaj ne. Prvi korak k varnejši prehrani je izbira lokalno pridelanega sadja in zelenjave, kjer so pesticidi pod strožjim nadzorom, nadzor nad kakovostjo pa bolj pregleden. Čeprav se lahko zgodi, da je cena lokalnih izdelkov nekoliko višja, je vprašanje – ali je nekaj evrov razlike vredno tveganja za naše zdravje?
Druga možnost je temeljito pranje in lupljenje sadja, kar sicer ne odstrani vseh pesticidov, vendar lahko vsaj delno zmanjša količino škodljivih snovi, ki jih vnesemo v telo.
Tretji in verjetno najpomembnejši korak pa je večji pritisk javnosti na pristojne institucije, da še dodatno zaostrijo nadzor nad uvoženimi živili. Če potrošniki ne bodo zahtevali transparentnosti, bodo takšni incidenti še naprej ostajali na obrobju pozornosti, dokler se ne bo zgodila resna zdravstvena katastrofa.
Previdnost ni paranoja, ampak nuja
Primer ustavljenih pošiljk pomaranč in jagod je le še en v nizu opozoril, da moramo biti kot potrošniki bolj osveščeni in previdni. Dejstvo, da je bilo tokrat nevarno sadje ustavljeno, je pozitivno, a hkrati moramo pomisliti: koliko podobnih primerov se dogaja v ozadju, ne da bi za njih sploh vedeli?
Hrana, ki jo uživamo, neposredno vpliva na naše zdravje. In čeprav nimamo neposrednega vpliva na to, kaj vse uvozniki prinašajo v državo, imamo moč, da s svojimi nakupnimi odločitvami in zahtevami po večjem nadzoru zaščitimo sebe in svojo družino.
Ne gre zgolj za eno pošiljko pomaranč ali jagod – gre za naše pravice kot potrošnikov. Če se ne bomo zanimali, kaj jemo, bomo slej kot prej postali le še ena statistika v poročilih o zdravstvenih tveganjih.
Pripravil: E. K. Vir: UVHVVR, Freepik
