Ali ste vedeli? Tako laboratoriji ravnajo z vašo krvjo po odvzemu

10. mar. 2025, ob 11.32
Posodobljeno pred 2 mesecema
10999
130 SEK

Vsak dan laboratoriji po Sloveniji odvzamejo na tisoče vzorcev krvi. Ampak – kaj se zgodi z njimi, ko enkrat zapustijo vašo roko? Ali so shranjeni za nadaljnje raziskave? Se jih kdaj uporabi za kaj drugega? Odgovori bi vas morda presenetili.


Od odvzema do analize – potovanje ene epruvete

Ko medicinska sestra vzame vzorec krvi, ta ni samo “malo rdeče tekočine v epruveti”. V ozadju se dogaja kompleksen proces. Kri se označi, preveri in hitro pošlje v laboratorij, kjer se razdeli glede na vrsto preiskav. Če je potrebna ločitev krvnih komponent, se vzorec centrifugira – ločijo se rdeče krvničke, plazma, trombociti.

Kako dolgo kri živi v laboratoriju? To je odvisno od preiskave.

  • Polna kri: Analiza v nekaj urah. Če je potrebno shranjevanje, jo hranijo pri 2–8 °C do 48 ur.
  • Serum/plazma: Pri 4 °C zdrži nekaj dni, pri -20 °C nekaj tednov, pri -80 °C pa leta. Da, leta – to je ključno za genetske raziskave.

Poroča Fakulteta za farmacijo UL (ffa.uni-lj.si).


Kaj se zgodi s preostalo krvjo?

Tu stvari postanejo zanimive. Po opravljenih preiskavah se kri ne shrani za vsak primer, ampak se zavrže kot biološki odpadek. Po pravilniku se epruvete hranijo sedem dni – dovolj dolgo, da se lahko ponovi testiranje ali preveri rezultat. Potem gre v posebno označene posode za biološke odpadke, ki jih odstranijo specializirana podjetja.

Fakulteta za farmacijo potrjuje: “Po sedmih dneh se vzorci varno uničijo v skladu z zakonodajo.”

Zakaj jih ne uporabijo za kaj drugega? Zakonodaja je tu jasna. Kri, vzeta za diagnostične preiskave, ne more končati kot transfuzijska kri – niti če je popolnoma zdrava. Za transfuzije veljajo posebni standardi in postopki.

Odkrili smo skrivnost uspešnih podjetij: Ta poteza bo podvojila produktivnost vseh zaposlenih!
V sodobnem delovnem okolju, kjer večino časa preživimo sede, se vedno več ljudi sooča z zdravstvenimi težavami, kot so bolečine v hrbtu, vratu in zapestjih. Dolgotrajno sedenje zmanjšuje konce

Darovana kri – popolnoma drugačna zgodba

Pri krvodajalcih je proces precej drugačen. Po odvzemu kri razdelijo na tri komponente:

  • Eritrocite (rdeče krvničke)
  • Trombocite (krvne ploščice)
  • Plazmo

Samo ena darovana enota lahko pomaga kar trem bolnikom! Vendar kri ne gre takoj v promet – najprej jo preverijo na prisotnost virusov in drugih nepravilnosti. Če so rezultati sumljivi, krvi ne sprostijo za zdravljenje.

Iz Centra za transfuzijsko medicino UKC Maribor pojasnjujejo: “Krvi oziroma komponent krvi za zdravljenje pacientov ne uporabimo, če se pojavijo kakšna odstopanja pri testiranju ali če preteče optimalni rok za uporabo.”


Vsaka epruveta ima svojo zgodbo

Vsak vzorec krvi gre skozi premišljen proces – od odvzema do analize, nato pa v varno odstranitev. Nobena epruveta ne ostane pozabljena na kakšni polici laboratorija. Čeprav bi se morda zdelo, da kri po preiskavi izgubi svojo vrednost, so varnostni protokoli jasni – uporabljena je lahko samo za to, za kar je bila prvotno namenjena.

Morda vas naslednjič, ko boste dajali kri, to pomislek spodbudi k razmisleku: kaj vse lahko ena epruveta pove o vas?

Pripravil: N. Z.

Vir:

  • Fakulteta za farmacijo UL (FFA)
  • Center za transfuzijsko medicino UKC Maribor
10999
130 SEK