Avtoceste brez meja? 150 km/h bo kmalu realnost na naših avtocestah!
Ali ste si že kdaj želeli, da bi lahko po avtocesti vozili hitreje, brez strahu pred radarji in kaznimi? Ali pa ste med tistimi, ki menijo, da bi zmanjšanje hitrosti prineslo manj nesreč, manj izpustov in boljšo prometno pretočnost? Razprava o omejitvah hitrosti na avtocestah v Evropi se v zadnjem času razvnema kot še nikoli prej – in države se delijo na dva tabora.
Ena skupina stavi na višje hitrosti, argumentirajoč, da so avtomobili danes bistveno varnejši, vozniki pa bolj izkušeni. Češka, Avstrija in Italija že pripravljajo zakonske podlage, ki bi na določenih odsekih omogočale vožnjo s hitrostjo 150 km/h. Na drugi strani pa so države, kot sta Nizozemska in Nemčija, kjer se razpravlja o strožjih omejitvah ali celo o splošni omejitvi na 120 ali 130 km/h – v imenu varnosti in zmanjšanja ogljičnega odtisa.
A kako je prišlo do te dileme? In kaj to pomeni za Slovenijo, ki leži na križišču Evrope in ima svoje izzive s prometom?
Čehi že v poletni testni fazi, Avstrijci blizu odločitve
Prva država, ki bo dejansko preizkusila višjo omejitev hitrosti na avtocestah, bo Češka. Na odseku D3 med Táborjem in Českimi Budějovicami bodo to poletje dvignili omejitev s 130 km/h na 150 km/h. A preden bi kdo pomislil, da gre za prost dostop do hitre vožnje, naj poudarimo, da bodo cesto nadzorovali s pametnimi kamerami in prilagodljivo prometno signalizacijo. Če se bo izkazalo, da višja hitrost ne povzroča več nesreč in ne vpliva bistveno na okolje, bodo podobne spremembe uvedli tudi drugje.
Avstrija pa razpravlja o dvigu omejitve na 150 km/h, vendar le na določenih avtocestnih odsekih. Po poročanju avstrijskega časnika Kronen Zeitung so pogovori v koaliciji že v zaključni fazi. Svobodnjaki (FPÖ) so močni zagovorniki dviga hitrosti, saj menijo, da je trenutnih 130 km/h ostanek preteklih časov, ko so bile ceste slabše, avtomobili pa tehnološko manj razviti. Nasprotno pa okoljevarstvene organizacije opozarjajo, da bi takšna odločitev pomenila večjo porabo goriva in višje izpuste CO₂.
Italija in Nemčija – vsak v svojo smer
Italijanski minister za promet Matteo Salvini je že večkrat poudaril, da podpira dvig hitrosti na 150 km/h, vendar bi ta veljal le na tripasovnih avtocestah, ki so tehnično ustrezne za višje hitrosti. Trenutno je omejitev v Italiji 130 km/h, a policija pogosto tolerira hitrosti do 140 km/h brez večjih kazni. Salvini se sklicuje na primer Poljske in Bolgarije, kjer je 140 km/h že realnost.
Nemčija je povsem druga zgodba. Čeprav še vedno velja, da nekateri odseki Autobahna nimajo splošne omejitve, je pritisk na uvedbo univerzalne omejitve hitrosti vse večji. Zeleni že dolgo zagovarjajo omejitev na 130 km/h, saj verjamejo, da bi to zmanjšalo emisije in izboljšalo varnost. Na drugi strani CDU/CSU in FDP nasprotujeta spremembam, raje bi videli inteligentni nadzor hitrosti, kjer bi omejitve prilagajali prometnemu toku in vremenskim razmeram.
A razprava v Nemčiji ni zgolj politična – temveč tudi simbolna. Prosti odseki brez omejitev hitrosti veljajo za del nacionalne identitete, nekaj, kar si mnogi Nemci želijo ohraniti kot edinstveno značilnost njihovega prometnega sistema.
Kaj pa Slovenija? Bi večja hitrost izboljšala ali poslabšala stanje?
V Sloveniji trenutna omejitev hitrosti na avtocestah znaša 130 km/h, a v praksi številni vozniki vozijo nekoliko hitreje – nekje med 135 in 140 km/h.
Strokovnjaki, kot je Andrej Brglez, opozarjajo, da višja hitrost ne bi nujno pomenila več nesreč, vendar bi povečala tveganje ob nepravilni vožnji. Slovenske avtoceste so večinoma speljane po razgibanem terenu, polne predorov, vzponov in spustov – kar pomeni, da ne omogočajo enako varne vožnje pri 150 km/h, kot bi jo omogočale ravne, široke avtoceste v Nemčiji ali Franciji.
Po drugi strani pa vedno več Slovencev vozi električna vozila, ki pri višjih hitrostih porabijo znatno več energije. To pomeni, da bi bili lastniki električnih avtomobilov bolj nagnjeni k počasnejši vožnji, saj bi s tem povečali doseg svojih baterij. Če bi večina vozila hitreje, nekateri pa bistveno počasneje, bi lahko nastale nevarne hitrosti razlike, kar bi lahko privedlo do več nesreč.
Glavni problem slovenskega avtocestnega omrežja ni nujno največja dovoljena hitrost, temveč prometna pretočnost. Vsakodnevni zastoji na ljubljanski obvoznici in kritičnih točkah, kot so Vič, Domžale in Brezovica, bi bili enako problematični ne glede na to, ali bi bila omejitev 130 ali 150 km/h.
Bomo vozili hitreje ali počasneje?
Trenutno kaže, da bo Evropa še nekaj let ostala razdeljena na dva tabora:
- Ena skupina bo omejitve dvigovala (Češka, Avstrija, Italija), pri čemer bodo večje hitrosti veljale le na izbranih odsekih, pod strogim nadzorom.
- Druga skupina bo še naprej ohranjala ali celo zniževala omejitve (Nemčija, Nizozemska, Slovenija?), predvsem zaradi okoljskih razlogov in prometne varnosti.
Slovenija bo verjetno ostala pri 130 km/h, pri čemer se bodo prihodnje razprave verjetno osredotočale na vprašanja pretočnosti prometa, varnosti in prilagajanja na električna vozila.
Kaj pa vi? Ste zagovornik hitrejših avtocest ali menite, da bi z nižjimi hitrostmi dosegli večjo varnost in manj nesreč?
Pripravil: E. K. Vir: Avto-magazin, Freepik
