Bezos z eno potezo utiša redakcijo, z drugo odpira vrata Trumpovemu krogu

15. feb. 2026, ob 15.48
Posodobljeno pred 3 urami
126
100 SEK

Jeff Bezos je v nekaj dneh sprejel poteze, ki so močno odmevale v ameriški javnosti. Na eni strani je zarezal v redakcijo Washington Posta, na drugi pa podprl filmski projekt, povezan z Melanio Trump. Kritiki v tem vidijo jasen signal, kako razume moč medijev in politike.

Washington: Ameriški medijski prostor je pretresla odločitev lastnika Washington Posta, da podpiše nov val odpuščanj v redakciji časopisa, ki je desetletja veljal za simbol preiskovalnega novinarstva in nadzora nad oblastjo. Skoraj sočasno je Amazon namenil več deset milijonov dolarjev za produkcijo filma o Melanii Trump, kar je sprožilo vprašanja o motivih in času takšne investicije.

Med odpuščanji in filmskim bliščem

Washington Post je v zgodovini razkrival afere, ki so zamajale Belo hišo, in si ustvaril sloves medija, ki oblasti ne prizanaša. Prav zato so poteze njegovega lastnika naletele na ostre odzive. Zmanjševanje števila novinarjev pomeni tudi manj prostora za poglobljene preiskave in kritično poročanje, kar mnogi razumejo kot slabitev vpliva časopisa.

Hkrati pa odločitev Amazona, da podpre film o nekdanji prvi dami, deluje kot premišljen politični signal. Donald Trump je Washington Post v preteklosti pogosto označeval za sovražnika ljudstva, zato se zdi nenavadno, da se ravno zdaj vlaga v projekt, ki bi lahko izboljšal odnose z njegovim krogom. Bezos se na očitke neposredno ni odzval, a časovno sosledje odločitev je dovolj zgovorno.

V širši sliki gre za vprašanje, ali so mediji v rokah najbogatejših posameznikov še lahko neodvisni. Ko lastnik z eno potezo oslabi uredništvo in z drugo investira v politično občutljiv projekt, se meja med poslovnimi interesi in javnim interesom hitro zabriše.

Ko mediji postanejo orodje vpliva

Primer razkriva napet odnos med kapitalom, politiko in novinarstvom. Washington Post ostaja pomemben igralec, vendar se zdi, da se njegovo poslanstvo vse bolj prepleta z interesi lastnika. V času, ko so zaupanje v medije in demokratične institucije že tako na preizkušnji, takšne poteze puščajo grenak priokus in odpirajo razmislek, komu mediji v resnici služijo.

Pripravil: J.P.

Vir: Reuters

126
100 SEK