Bi se pouk v srednjih šolah moral začenjati kasneje?
Ali naj bi se srednješolski pouk začel kasneje? To vprašanje sproža vse več razprav med strokovnjaki, starši in mladimi, saj se dokazi o škodljivih posledicah zgodnjega vstajanja za najstnike kopičijo. Mladi, ki se zaradi pouka zbujajo med 6. in 7. uro zjutraj, naj bi občutili resne posledice za svoje telesno in duševno zdravje, opozarja stroka. Vprašanje ni le, ali naj mladostniki spijo več, temveč ali so zgodnje ure, ob katerih se prične šolski dan, zares primerne za njihovo optimalno delovanje in dolgoročno zdravje.
Zakaj najstniki potrebujejo več spanja?
Raziskave so že dolgo pokazale, da najstniki zaradi bioloških značilnosti potrebujejo več spanja kot odrasli. Med puberteto telesne in hormonske spremembe pri mladostnikih premaknejo njihovo notranjo uro, zaradi česar se težje zbudijo zgodaj zjutraj, hkrati pa imajo pozneje zvečer višjo raven energije. To pomeni, da najstniki pogosto težko zaspijo pred 23. uro, zaradi česar je za njih še posebej zahtevno, da zjutraj vstanejo sveži in spočiti.
Priporočila strokovnjakov so jasna: mladostniki naj bi spali od osem do deset ur na noč. Z zbujanjem ob 6. uri pa povprečni srednješolec spi bistveno manj, kot bi bilo za njegovo starost optimalno. Tako pomanjkanje spanja pri mladih vodi v kopičenje t. i. spalnega dolga, ki se kaže v utrujenosti, razdražljivosti, pomanjkanju koncentracije in celo slabšanju zdravja.
Zgodnji začetek pouka – slabe posledice za zdravje in učni uspeh
Prezgodnji začetek pouka povzroča mladim številne težave, ki presegajo le občutek zaspanosti. Raziskave so pokazale, da najstniki, ki redno vstajajo zgodaj in posledično ne dobijo dovolj spanja, doživljajo več stresa, imajo več težav z anksioznostjo in celo večje tveganje za depresijo. To ni zanemarljiv podatek, še posebej ker so mladostniki v občutljivem življenjskem obdobju, ko se soočajo s številnimi novimi pritiski, kot so šolske obveznosti, družbeni odnosi in osebne spremembe.
Pomanjkanje spanja vpliva tudi na učni uspeh, saj utrujen mladostnik težko dosega svojo najboljšo raven pozornosti in motivacije. Pomembni predmeti, kot so matematika, fizika ali jeziki, so pogosto na urniku že v zgodnjih jutranjih urah, ko je mladostnikova sposobnost koncentracije najnižja. Učitelji že dolgo opažajo, da dijaki, ki so utrujeni, pogosto težje sledijo snovi in se odzivajo počasneje. Na ta način so prikrajšani za optimalno učilno okolje, saj jih zgodnji začetek pouka dejansko postavlja v manj ugoden položaj.
Bi kasnejši začetek pouka lahko izboljšal rezultate in počutje mladih?
V tujini so nekatere šole že uvedle kasnejši začetek pouka in rezultati so spodbudni. Študije iz ZDA in Evrope so pokazale, da so dijaki, ki imajo možnost vstati kasneje, bolj spočiti, se lažje učijo in so manj pod stresom. Ena izmed pomembnih študij v Minnesoti je na primer pokazala, da so dijaki, katerih pouk se začne po 8.30, dosegali boljše rezultate, se počutili manj anksiozne in imeli boljši spanec.
Kasnejši začetek pouka ima lahko pozitiven vpliv tudi na dolgoročno zdravje mladih, saj zadostna količina spanja krepi imunski sistem, zmanjšuje tveganje za kronične bolezni in izboljšuje psihološko stabilnost. Takšni rezultati spodbujajo premislek o tem, ali naj bi šole prilagodile svoj urnik, da bi dijakom omogočile bolj zdravo rutino.
Kaj o spremembi menijo starši in strokovnjaki?
Strokovnjaki s področja zdravja in izobraževanja že dalj časa podpirajo idejo, da bi bilo smiselno premakniti začetek pouka. Kljub številnim pozitivnim učinkom pa se srečujejo tudi z določenimi izzivi. Eden izmed njih je logistika – starši, ki gredo v službo zgodaj, se pogosto zanašajo na to, da bo njihov najstnik v šoli že zgodaj zjutraj. Prav tako bi kasnejši začetek pouka lahko vplival na organizacijo športnih in drugih obšolskih dejavnosti.
Kljub temu pa večina staršev in strokovnjakov meni, da bi bilo morda vredno premisliti o reorganizaciji urnikov, saj bi mladostnikom omogočili boljšo kakovost spanja in boljše počutje, kar bi lahko dolgoročno vplivalo na njihov uspeh in zdravje. V mnogih državah so se takšne spremembe že obrestovale, zato je vprašanje, ali bi Slovenija morala slediti temu trendu, povsem upravičeno.
Razmislek o prihodnosti šolskega urnika
Čeprav ni enostavne rešitve, strokovnjaki poudarjajo, da je zdravje mladih vrednota, ki je ne smemo zanemariti. Spanje je ključni element za razvoj, zdravje in učni uspeh mladih, zato je kasnejši začetek pouka več kot zgolj logistična prilagoditev. Gre za korak, ki bi lahko pozitivno vplival na fizično in psihično zdravje najstnikov ter jim omogočil, da v šolo prihajajo spočiti in pripravljeni na izzive.
Vprašanje kasnejšega začetka pouka v srednjih šolah tako odpira pomembno debato o tem, kako naj najbolje poskrbimo za mlade in jim zagotovimo možnosti za zdravo odraščanje. Kot kaže, je čas, da šolski urnik prilagodimo resničnim potrebam mladostnikov in tako ustvarimo šolsko okolje, ki jim omogoča, da izkoristijo svoj polni potencial.
Napisal: E. K.
Vir: www, Freepik
