Bo Golob res odstopil? To je osrednji kandidat za novega mandatarja, pri Bojanu Požaru predstavil pogoje, da se odreče sanjske plače

06. apr. 2025, ob 10.04
Posodobljeno pred 8 meseci
11400
240 SEK

Danes 58-letni dr. Robert Golob vodi slovensko vlado od 25.5. 2022.

LJUBLJANA – Večer v včerajšnji izdaji ponuja komentar z naslovom Bo Golob odstopil. To je le eden od zapisov, ki v zadnjih dneh opozarjajo na morebitne spremembe in morda celo napovedujejo predčasne parlamentarne volitve. Je pa iz dneva v dan bolj jasno, da bo na levem političnem polju med favoriti za novega mandatarja danes 51-letni dr. Vladimir Prebilič, evropski poslanec, pred tem pa 14 let župan občine Kočevje, sicer po površini največje občine v Slovenijo. V petek je bil dr. Prebilič gost oddaje Ura Resnice, oddajo oz. podkast vodi Bojan Požar.


Z SDS ne v vlado

„Težko bova danes “vse zaprla”. Kuhava zajca, ki ni niti še v gozdu,“ se je dr. Prebilič odzval na namige Bojana Požarja, s kom bi ali ne bi sodeloval v novi vladi. „Z SDS ne. Težko bova z Janezom Janšo prišla skupaj… A to ni izključevanje, ki ga danes gledamo. Rabili bomo sodelovanje, predvsem pri projektih nacionalnega pomena in interesa,“ je še dodal na temo morebitnega (ne)sodelovanja in potem predstavil, kako si to predstavlja.

Iskanje širše oblike sodelovanja

„Sicer pa sem se z vsemi pripravljen pogovarjati in iskati tisto, kar bi nas povezovalo. Želel bi si, da bi bilo čim manj prepirov in nevmesnih dialogov, ki jih danes gledamo v državnem zboru. Tudi nedostojanstveno. Prepričan sem, da moramo najti čim širšo obliko sodelovanja. Kako pa jo bomo definirali, pa kasneje, to bo stvar aritmetike po volitvah. Želim s pogovarjati z ljudmi,“ je nadaljeval nekdanji župan Kočevja. Danes je član poslanske skupine zelenih, ni član strank Vesna. „Imamo projektno sodelovanje, ki je dobro. Se pa tudi kje ne strinjamo, to je normalno v demokratičnem prostoru,“ potrdi in dodaja: „Sem bolj umirjen v zelenih pogledih. Zeleno da, a realnem času in prostoru.“

Postavlja pogoje

Očitno ga v slovensko politiko vleče ambicija. „Če menimo, da lahko kaj več in bolje naredimo doma, sem na ta izziv pripravljen. Če menimo, da je to samo težava, ni zamere. Nimam potrebe za to. Če pa menimo drugače, pa sem pripravljen. Nisem več popoln anonimnež. Če in v kolikor se odločim, se tega ne bom lotil naivno. To sem prestal in naredil v predsedniški tekmi. Dobil sem lekcijo. Sam menim, da morajo biti za mojo kandidaturo vzpostavljeni trije pogoji: prvi je, da to ni „one man band“. Če se greš tako stvar, rabiš ekipo, s katero napadeš izzive, ki te čakajo. Brez ekipe ne grem nikamor. Niti brez podpore donatorjev in koga drugega. Kot tretje pa bi si, predno se za kaj takega odločimo, skušamo najti minimalen konsenz na strani političnega spektra center levo. Ne želim biti edini problem levega spektra in da bom spet edina tarča. Ali nam bo to uspelo, ne vem. Se pa pogovarjamo o tem. Ali nam uspe, pa ne morem reči,“ je predstavil tri pogoje, pod katerimi bi se lotil lova na mesto predsednika vlade.

Svoje bo povedal tudi dr. Golobu

Ob tem ga čakajo zahtevni pogovori in iskanje podpore na levi strani. Tudi z dr. Robertom Golobom se bo sestal in mu povedal, da ne vodi te vlade optimalno, tako je tudi povedal v intervjuju pri Bojanu Požaru.

Plača poslanca, plača predsednika vlade

Eni mu očitajo, da ga domov vleče denar. A ti očitno ne poznajo številk in diapazona dela predsednika vlade in evropskega poslanca. „Neto plača evropskega poslanca znaša 6500 evrov. Če dodamo še dnevnice, potem pridem do 12.500. Če pa primerjam obe funkcije, potem je takole: predsednik vlade ima bistveno višjo odgovornost, bolj je izpostavljen in več dela ima, kot ga ima evropski poslanec. Finančno pa je tudi velik korak nazaj (predsednik vlade po novem cca 8500 evrov; op.a.). Če potegnem črto, potem lahko rečem, da se mi ne izplača,“ pojasni dr. Prebilič.

Ni prvi izbor

„Prav nek mladič nisem. Nov pa v tem pogledu, da se z državno politiko nisem ukvarjal,“ je še dodal in se odzval na besede Milana Kučana, ki ga je izvzel iz področja novih obrazov in mu tak naredil uslugo, saj se v slovenskem prostoru politika novih obrazov ni obnesla… Čeprav, to potrdi tudi Bojan Požar, dr. Prebilič ni bil prvi izbor Milana Kučana za volitve, ki sledijo…

Kdaj in s kom?

Ni pa skrivnost, da si vrnitve dr. Prebiliča v Slovenijo zagotovo želi Urša Zgojznik, predsednica stranke Zelenih. Če se Vladimir vrne, se ona seli v evropske poslanske klopi. Ni pa še jasno, na kateri listi in kako bo, če bo, dr. Prebilič kandidiral na slovenskih državnozborskih volitvah.

Mitsubishi Electric, toplotne črpalke v deljeni izvedbi
Ko govorimo o sodobnem, energetsko varčnem ogrevanju, je ena prvih asociacij Mitsubishi Electric. Njihove toplotne črpalke zrak–voda že več kot petnajst let prinašajo toplino slovenskim domovom

Kako je bilo leta 2022 v Sloveniji?

​Parlamentarne volitve v Sloveniji so potekale 24. aprila 2022, z volilno udeležbo 70,97 %, kar je predstavljalo znatno povečanje v primerjavi s prejšnjimi volitvami.

Na volitvah je največ glasov prejelo Gibanje Svoboda pod vodstvom Roberta Goloba, ki je osvojilo 34,45 % glasov in pridobilo 41 poslanskih sedežev. Sledila je Slovenska demokratska stranka (SDS) Janeza Janše z 23,48 % glasov in 27 sedeži. Nova Slovenija (NSi) je prejela 6,86 % glasov (8 sedežev), Socialni demokrati (SD) 6,69 % glasov (7 sedežev), Levica pa 4,46 % glasov (5 sedežev).

Po volitvah je Gibanje Svoboda oblikovalo koalicijo s Socialnimi demokrati in Levico, kar je Robertu Golobu omogočilo, da je postal predsednik vlade. ​

Pripravil: Nadlani.si
Foto: Zajem zaslona Info 360





11400
240 SEK