Bo gorivo v Sloveniji vendarle občutno cenejše? Vlada naredila nov korak, na udaru tudi cene hrane

Vlada je na dopisni seji 20. avgusta dopolnila vlogo za začasno znižanje trošarin na bencin in dizelsko gorivo pod najnižjo dovoljeno raven v Evropski uniji. Prvotno vlogo je potrdila že 30. julija, zdaj pa želi pridobiti dovoljenje za še nekoliko večje znižanje.

Hrvaška je dobila zeleno luč

Na ministrstvu za finance so odločitev pojasnili z razmerami v sosednjih državah, kjer se trošarine na pogonska goriva hitro znižujejo. Preostali deli vloge, vključno s predlaganim šestmesečnim obdobjem, ostajajo nespremenjeni.

Slovenija ni edina država, ki je Bruselj zaprosila za izjemo. Podobni vlogi sta letos vložili tudi Švedska in Hrvaška, obe pa sta dovoljenje že dobili. Hrvaška je vlogo vložila 2. aprila, Svet EU pa jo je odobril 10. julija. Med vložitvijo in odločitvijo je tako minilo 99 dni.

Točenje goriva na bencinskem servisu ob spreminjanju cen bencina in dizelskega goriva, vir: Freepik

Hrvaška lahko od 1. avgusta 2026 do 31. januarja 2027 obdavčitev bencina zniža za največ 0,2195 evra na liter pod evropski minimum, pri dizelskem gorivu pa za največ 0,225 evra na liter.

To še ne pomeni nižje cene

Tudi če Slovenija dobi dovoljenje, to še ne pomeni, da bodo cene goriva takoj padle. Vlada bi s tem dobila možnost, da trošarine po potrebi zniža še bolj, končna odločitev pa bo odvisna od razmer na mednarodnih trgih, cen v sosednjih državah in vpliva na državni proračun. Nižje trošarine namreč pomenijo tudi manj prihodkov za državo. Ministrstvo za finance je že pojasnilo, da želi s spremljanjem cen v sosednjih državah preprečiti tudi odliv slovenskih kupcev čez mejo.

Imate težave z zobmi? To so ordinacije, ki vas sprejmejo takoj

Zobobol ne čaka. In tudi vi ne bi smeli! V času, ko so čakalne dobe v zobozdravstvu vse daljše, obstajajo rešitve, ki vam omogočajo hitro, strokovno in nebolečo obravnavo - brez čakanja in bre

Cene goriva letos skačejo gor in dol

Cene goriv so se letos precej spreminjale. 95-oktanski bencin trenutno stane 1,582 evra za liter, dizelsko gorivo pa 1,857 evra za liter. Za 50-litrski rezervoar bencina je tako treba odšteti 79,10 evra, za enako količino dizla pa 92,85 evra. V primerjavi z začetkom leta je razlika precejšnja. 13. januarja je liter bencina stal 1,384 evra, liter dizla pa 1,404 evra.

Dizel je spet blizu letošnjega vrha

Najdražji 95-oktanski bencin je bil letos po prikazanih podatkih 26. maja, ko je liter stal 1,714 evra. Dizelsko gorivo je najvišjo ceno doseglo 8. aprila, ko je liter stal 1,894 evra. Trenutni liter dizla je tako le 3,7 centa cenejši od letošnjega vrha. Pri 50-litrskem rezervoarju to pomeni manj kot dva evra razlike.

Dražje gorivo se hitro pozna tudi v trgovini

Cena goriva ne vpliva samo na voznike. Pomemben strošek predstavlja tudi za kmete, prevoznike, trgovce in živilsko industrijo. Prav zato so ob visokih cenah energentov vse glasnejša tudi opozorila o novih podražitvah hrane. Po ocenah družbe Oxford Economics bi se lahko cene hrane v Evropi letos zvišale za 11,8 odstotka, leta 2027 pa še za dodatnih 4,8 odstotka. Med glavnimi razlogi so dražje gorivo in energija, visoke cene gnojil, geopolitične napetosti ter posledice letošnje vročine in suše.

Najbolj bi lahko občutili pri osnovnih živilih

Največji pritisk naj bi bil pri žitih, sadju, zelenjavi in mlečnih izdelkih.

Evropsko združenje trgovcev z žiti Coceral je zaradi suše in vročinskih valov znižalo napoved letošnjega pridelka žit v Evropski uniji in Združenem kraljestvu. Sprva so pričakovali približno 295,5 milijona ton, pozneje pa napoved znižali na 286,6 milijona ton.

Za primerjavo, lani je bilo pridelanih okoli 310 milijonov ton žit. Slabša letina pomeni manjšo ponudbo, ob visokih proizvodnih stroških pa se to lahko postopoma pozna tudi na cenah v trgovinah.

Dražji bi lahko bili tudi kruh in testenine

Posebej izpostavljena je pšenica, saj njena pridelava zahteva veliko gnojil. Po ocenah Oxford Economics bi se lahko njena cena v letošnjem tretjem četrtletju medletno zvišala za približno 36 odstotkov. Višje cene pšenice bi se lahko postopoma poznale pri kruhu, testeninah in drugih izdelkih, pri katerih je ta osnovna surovina. Pri svežem sadju in zelenjavi bi lahko posledice letošnje suše in vročine občutili že jeseni, pri predelani hrani pa se višji stroški na trgovske police običajno prenesejo z nekajmesečnim zamikom.

Pripravil: K. J.

Vir: Lider.si, Vlada RS, Svet EU, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo