Bo slovenska turistična sezona splavala po vodi, tako kot na Hrvaškem?
Čeprav se na prvi pogled zdi, da je slovenski turizem v razcvetu, je realnost precej bolj zapletena. Gostince in hotelirje bolj kot kdaj koli prej skrbi ena stvar – kje bodo našli delavce? Medtem ko Hrvaška že leta rešuje problem s sezonskimi delavci iz tujine, tudi pri nas vse več restavracij in hotelov zaposluje delavce iz Bosne in Hercegovine, Srbije ter drugih balkanskih držav. Toda ali je to res dolgoročna rešitev ali zgolj obliž na globljo težavo?
Poletna sezona pred vrati, a delavcev še vedno ni
Ali ste vedeli, da je bilo lani v Sloveniji skoraj 150.000 tujih delavcev, od tega več kot 128.000 iz držav zunaj EU? Čeprav ta podatek zajema različne panoge, je jasno, da gostinstvo in turizem brez tujih delavcev praktično ne bi preživela. Po podatkih Zavoda za zaposlovanje so januarja 2025 delodajalci v gostinstvu in turizmu prijavili 838 prostih delovnih mest, kar je sicer nekoliko manj kot lani, a še vedno ogromno.
Najbolj iskani so kuharji, natakarji, sobarice, hotelski receptorji in kuhinjski pomočniki. Vendar je kljub prostim mestom zanimanje za delo v teh poklicih majhno. Zakaj?
Težki pogoji, nizke plače in nepredvidljiv urnik
Slovensko gostinstvo in turizem že leta pestijo enake težave:
- Nizke plače – povprečna plača v gostinstvu je za 400 evrov nižja od slovenskega povprečja.
- Težki delovni pogoji – dvoizmensko delo, delo ob vikendih in praznikih, stalni pritiski.
- Neenakomerno razporejen delovni čas – mnogi zaposleni ne vedo, kdaj bodo prosti, kar otežuje zasebno življenje.
- Nespoštovanje poklica – gostinstvo se pogosto dojema kot prehodna zaposlitev, ne pa kot dolgoročna karierna pot.
Na Zavodu za zaposlovanje poudarjajo, da so delodajalci kot glavni razlog za težave pri iskanju kadra v 80 odstotkih primerov navedli preprosto dejstvo – tega kadra na trgu ni.
Kako rešujemo problem? Tujci postajajo stalnica
Če v preteklosti tujci v gostinstvu niso bili pravilo, je danes drugače. Lani je Slovenija izdala več kot 2.800 dovoljenj za delo tujcem v gostinstvu in turizmu.
Medtem ko se nekateri bojijo, da bodo tujci potisnili domače delavce iz panoge, so realne razmere drugačne. Brez njih številni hoteli in restavracije sploh ne bi mogli obratovati. Delodajalci že leta opozarjajo, da je število mladih, ki se odločajo za gostinske in turistične poklice, preprosto prenizko.
Po podatkih Ministrstva za delo si več kot 70 odstotkov slovenskih turističnih podjetij letos znova obeta težave pri iskanju kadra.
Ali so sezonski delavci res dolgoročna rešitev?
Ob vse večjem prilivu tujih delavcev se postavlja vprašanje: Ali bomo v prihodnosti v slovenskih restavracijah in hotelih sploh še srečali domače natakarje in kuharje?
Delodajalci so jasni – brez uvoza delovne sile bodo imeli težave. Toda ali bi lahko težavo rešili drugače?
- Povečanje plač in boljši pogoji – če bi bili gostinski poklici bolje plačani in organizirani, bi morda pritegnili več domačih delavcev.
- Izboljšanje izobraževalnih programov – turizem je ena ključnih gospodarskih panog, a vpis v gostinske in turistične šole ostaja nizek.
- Spodbujanje sezonskega dela med študenti – v tujini študentje pogosto sezonsko delajo v gostinstvu, pri nas pa je to vse manj priljubljena izbira.
Bi morali res odvisnost od tujcev vzeti kot edino možnost?
Kaj sledi? Sezona je pred vrati, delavcev pa (še) ni
Slovenija ni edina država, ki se sooča s to težavo. Hrvaška že leta rešuje turizem s sezonskimi delavci, lani jih je v državi delalo več kot 200.000. A tudi tam so razmere vse bolj napete – domači delavci so nezadovoljni, tujci pa se vedno bolj zavedajo svoje vrednosti in zahtevajo višje plače.
Ali bomo v Sloveniji ubrali isto pot?
Ob vsem tem ostaja ključno vprašanje: Ali bo slovenski turizem lahko preživel brez temeljite prenove delovnih pogojev?
Napisal: E. K.
Vir: SGiT, Freepik
