Bodo bolniki spet potegnili najkrajšo? Vlada tik pred odhodom sprejela potezo, s katero zateguje pas pri pacientih
Ko se številke seštejejo, ostane grenak priokus. Manj storitev, več varčevanja – in znova isti strah: ali bodo bolniki tisti, ki bodo plačali ceno?
Lepa embalaža, drugačna vsebina
Na prvi pogled bi lahko rekli končno nekaj pozitivnega. Več opreme, širitev določenih programov, dodatni poudarki na paliativni oskrbi in zobozdravstvu. Ministrica Valentina Prevolnik Rupel izpostavlja prav te ukrepe kot dokaz napredka. A že bežen pogled v številke razkrije drugo zgodbo. Uredba, vredna 4,2 milijarde evrov, prinaša tudi precej tišjo, a zato nič manj pomembno spremembo. Zamejitev številnih programov na lansko raven in enoodstotno znižanje cen storitev naj bi prinesla kar 98,4 milijona evrov prihrankov, medtem ko nove vsebine stanejo le 20,4 milijona. Razlika? Skoraj 78 milijonov evrov.
Je to res boj proti “nepotrebnim” pregledom?
Uradno pojasnilo govori o omejevanju nepotrebnih storitev. Toda kdo določa, kaj je nepotrebno? V sistemu, kjer pacienti že danes čakajo mesece ali celo leta, takšna razlaga zveni precej oddaljeno od realnosti. Za nekoga, ki čaka na pregled ali poseg, je vsak termin pomemben. Znižanje cen storitev pomeni tudi manj sredstev za izvajalce, kar pogosto vodi v manj opravljenih posegov. V praksi to lahko pomeni le eno: daljše čakalne vrste. In prav tu se poraja vprašanje ali bomo znova gledali isti scenarij?
Veliki problemi ostajajo nedotaknjeni
Medtem ko se varčevanje seli na raven storitev, ostajajo nekatera vprašanja odprta. Primer žilnih opornic, kjer naj bi bile cene v Sloveniji tudi večkrat višje kot drugod po Evropi, ni dobil jasnega odgovora. Zakaj se varčevanje ne začne tam? Že leta 2022 je bil ukinjen urad za nadzor cen v zdravstvu, ki bi lahko takšne razlike sploh zaznaval. Danes pa se zdi, da se sistem raje odloča za lažjo pot, za znižanje obsega storitev.
Tiho varčevanje, ki ga bodo bolniki hitro začutili
Na papirju gre za tehnično uredbo, v praksi pa lahko pomeni nekaj povsem drugega: daljše čakalne dobe, več negotovosti in občutek, da sistem ne dohaja potreb ljudi, ki ga najbolj potrebujejo. Zato se vprašanje postavlja samo od sebe – ali bodo bolniki znova tisti, ki bodo potegnili najkrajšo? In ali je to res edina pot, ki jo zna ubrati sistem, ko zmanjka poguma za večje spremembe? Odgovor bo, kot vedno, pokazal čas, a mnogi se že zdaj bojijo, da ga ne bodo čakali zlahka.
Pripravil: I.M.
Vir: Facebook, Omrežje X, Freepik
