Bodo nekateri Slovenci po letu 2027 ostali brez lekarne? Težava že skrbi več občin
V več slovenskih občinah je pod vprašajem nadaljnje delovanje lekarn oziroma njihovih podružnic. Ključna težava so zakonska merila za lekarniško mrežo, nekaterim obstoječim koncesijam pa se leta 2027 izteče veljavnost.
Prelomno bi lahko bilo leto 2027
Opozorila prihajajo predvsem iz manjših in obmejnih občin, kjer zaradi števila prebivalcev težko izpolnijo sedanja merila za umeščanje lekarne v lekarniško mrežo. Med kraji, kjer je nadaljnje delovanje lekarniške dejavnosti pod vprašajem, so Razkrižje, Apače in Rogašovci, problematika pa se omenja tudi v povezavi s Kobaridom, Tolminom in Ankaranom.
Težava je povezana z obstoječimi koncesijami. Nekatere lekarne oziroma lekarniške podružnice danes še delujejo na podlagi prehodnih določb, ki so jim omogočile nadaljevanje dela tudi tam, kjer po sprejetju novejših pravil ne bi več izpolnjevale vseh pogojev. Ko se bodo posamezne koncesije leta 2027 iztekle, pa te izjeme pri pridobivanju nove koncesije po sedanjih pravilih ne bodo več veljale. Prav zato obstaja možnost, da novih koncesij na nekaterih območjih ne bo mogoče podeliti.
Zakaj manjši kraji ne izpolnjujejo pogojev?
Zakon o lekarniški dejavnosti določa merila, po katerih se lekarne umeščajo v mrežo. Pri tem se upoštevata med drugim oddaljenost od druge lekarne in zadostno število prebivalcev na gravitacijskem območju. Prav demografski kriterij predstavlja največjo težavo za številne manjše občine.
Tudi uradne informacije o podeljevanju koncesij določajo, da koncesijo za lekarniško dejavnost podeljuje občina oziroma mesto na podlagi predpisanih meril, pri postopku pa sodelujejo tudi ministrstvo, Lekarniška zbornica Slovenije in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Poslanci zahtevajo spremembo zakona
Na težavo so opozorili štirje pomurski poslanci, ki so na ministra za zdravje Tadeja Ostrca naslovili skupno pisno pobudo. Pod njo so se podpisali Sara Žibrat, Matej Grah in Dejan Süč iz Gibanja Svobode ter Damijan Bezjak Zrim iz Socialnih demokratov. Pobuda je bila vložena 28. avgusta. Poslanci od ministrstva pričakujejo, da še pred iztekom koncesij poišče zakonsko rešitev in omogoči nadaljnje delovanje lekarniških enot v krajih, kjer sedanja demografska merila predstavljajo oviro.
Problematiko je država letos že obravnavala. Po poročanju Sobotainfo je ministrstvo 23. aprila pripravilo sestanek z Lekarniško zbornico Slovenije, na katerem so opozorili, da so lahko merila iz leta 2017 za manjše občine neživljenjska. Med možnimi rešitvami sta bila omenjena nižji prag števila prebivalcev za prvo lekarno na določenih območjih ali posebna izjema.
Čeprav je aktualna pobuda prišla iz Pomurja, problem ni omejen samo na ta del Slovenije. Poleg Razkrižja, Apač in Rogašovcev se med kraji, kjer je prihodnost lekarniške dejavnosti oziroma podružnic pod vprašajem, omenjajo tudi Kobarid, Tolmin in Ankaran. To pomeni, da gre za širše vprašanje dostopa do zdravil v manjših in obmejnih občinah.
Zdravnik bi ostal, lekarne pa morda ne
Prav na to opozarjajo tudi poslanci. V posameznih manjših občinah bi lahko nastala situacija, ko bi prebivalci še vedno imeli osebnega zdravnika koncesionarja, lekarne oziroma lekarniške podružnice pa ne več. Za starejše, ljudi brez lastnega prevoza in kronične bolnike, ki zdravila potrebujejo redno, bi to lahko pomenilo slabšo dostopnost do osnovne zdravstvene oskrbe.
Zato poslanci ministrstvo pozivajo, naj nadaljuje usklajevanja z Lekarniško zbornico Slovenije in pravočasno pripravi zakonske spremembe. Obenem želijo, da bi morebitne izjeme preprečevale zlorabe ter ohranile strokovne standarde lekarniške mreže.
Za zdaj torej ne gre za odločitev, da se bodo omenjene lekarne leta 2027 zagotovo zaprle. Gre za opozorilo, da bi lahko sedanja pravila po izteku posameznih koncesij preprečila njihovo nadaljnje delovanje, če država do takrat ne spremeni zakonodaje.
Viri: Sobotainfo, SPOT – Republika Slovenija
Napisal: K. J.
