Bodo upokojenci žrtve novega davka za dolgotrajno oskrbo?
Ko govorimo o socialnih reformah, se vprašanje vedno glasi: kdo bo plačal račun? Tokrat je odgovor jasen – zaposleni, delodajalci in upokojenci. S 1. julijem 2025 bo v Sloveniji uveden obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki bo pomembno vplival na osebne finance vseh omenjenih skupin. A kaj ta sprememba pomeni v vsakdanjem življenju povprečnega upokojenca?
Prispevek po principu solidarnosti
Zaposleni in delodajalci bodo v sistem prispevali 1 % od bruto plače, medtem ko bodo samostojni podjetniki in kmetje, ki hkrati nastopajo kot delavci in delodajalci, plačevali 2 %. Upokojenci bodo prispevali 1 % od neto pokojnine, kar pomeni, da bo upokojenec s pokojnino 800 evrov mesečno plačeval 8 evrov, tisti z 1000 evri pa 10 evrov. Na vsakih 100 evrov pokojnine bo torej treba odšteti 1 evro.
Morda se sliši malo, toda pri upokojencih z nižjimi prihodki tudi majhne spremembe naredijo opazno razliko. Je ta znesek sprejemljiv ali še en dodaten pritisk na tiste, ki že sedaj komaj shajajo skozi mesec?
Kaj omogoča dolgotrajna oskrba in kdaj?
Čeprav besedna zveza “dolgotrajna oskrba” zveni abstraktno, gre za storitve, ki ljudem omogočajo dostojnejše življenje v obdobju, ko sami ne zmorejo več vseh vsakodnevnih opravil. Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki je začel veljati letos, uvaja pravice postopoma:
- Od 1. januarja 2024: pravica do oskrbovalca družinskega člana – to pomeni, da lahko družinski člani prejmejo podporo, če skrbijo za svoje bližnje.
- Od 1. julija 2025: pravica do oskrbe na domu, e-oskrbe (uporaba tehnologije za nadzor in pomoč) ter storitev za krepitev samostojnosti.
- Od 1. decembra 2025: celodnevna oskrba v instituciji, dnevna oskrba in denarni prejemek, ki bo nadomestil obstoječi dodatek za pomoč in postrežbo.
Kaj pokriva zavarovanje?
Zavarovanje za dolgotrajno oskrbo bo pokrivalo storitve pomoči pri vsakodnevnih opravilih in osnovnih potrebah, medtem ko bo uporabnik v primeru institucionalnega varstva plačeval le stroške nastanitve. Vse storitve oskrbe – od nege do socialne podpore – bodo krili iz “solidarnostne blagajne”.
To je pomembna sprememba, saj bo mnogim starejšim olajšala dostop do storitev, ki jih zdaj pogosto ne zmorejo plačati. Na centrih za socialno delo (CSD) so že vzpostavili vstopne točke, kjer bodo ocenjevali upravičenost prosilcev in pripravili osebne načrte storitev.
Dileme in vprašanja
Po ocenah Ministrstva za solidarno prihodnost bo država z uvedbo prispevka letno zbrala 620 milijonov evrov, dodatnih 190 milijonov evrov pa bo prispeval proračun. A kljub tem številkam ostaja odprto vprašanje: bo zbrani denar res zadoščal za vse potrebe starajoče se populacije?
Skeptiki opozarjajo na možna ozka grla v sistemu – kako bo zagotovljeno dovolj usposobljenega osebja, ali bodo nove storitve dovolj dostopne v manjših krajih in kako dolgo bo trajalo, da bo sistem popolnoma zaživel? Prav tako se mnogi bojijo, da bo finančno breme za upokojence z nizkimi pokojninami pretežko.
Solidarnost ali nova finančna obremenitev?
Zamisel o prispevku temelji na načelu solidarnosti – vsi prispevajo, da se zagotovi pomoč tistim, ki jo potrebujejo. A v realnosti solidarnost pogosto pomeni tudi žrtvovanje. Za nekatere upokojence bo novih 8 ali 10 evrov mesečnega prispevka majhna cena za zagotavljanje oskrbe, ki jo bodo morda potrebovali v prihodnosti. Za druge bo to dodaten rez v že tako omejen družinski proračun.
Kako se bo nova dajatev obnesla v praksi, bo pokazal čas. A ne gre le za številke – gre za vprašanje dostojanstva in varnosti v starosti, kar zadeva prav vsakega izmed nas.
Napisal: E. K.
Vir: CSD, Freepik
