“Bogato z vitamini” ali bogato z zavajanjem? Kako nas proizvajalci živil vlečejo za nos?
“Krepi imunski sistem,” “Vir kalcija,” “Brez dodanega sladkorja” – ste se kdaj vprašali, kaj v resnici pomenijo te besede, ki nas vsakodnevno nagovarjajo s polic supermarketov? So to znanstvena dejstva ali zgolj spretni marketinški prijemi, zasnovani tako, da nas prepričajo, da posegamo po izdelkih, ki jih morda sploh ne potrebujemo?
Na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) že več kot 16 let opozarjajo, da je neurejeno označevanje živil resna težava. Evropska komisija kljub številnim pobudam še vedno ni določila jasnih prehranskih profilov, ki bi regulirali uporabo prehranskih in zdravstvenih trditev. Posledično lahko tudi izdelki z visoko vsebnostjo sladkorja, maščob in soli na embalaži nosijo oznake, ki namigujejo, da so zdravi.
Trgovinske police polne “zdravih” obljub, realnost pa drugačna
ZPS je v sodelovanju z Evropsko potrošniško organizacijo BEUC nedavno izvedla pregled več kot 50 izdelkov pri štirih večjih slovenskih trgovcih. Posebno pozornost so namenili izdelkom, namenjenim otrokom, saj je prav pri njih zavajanje še posebej problematično.
Rezultati? Katastrofalni.
Šest izdelkov bi moralo biti takoj umaknjenih s polic ali vsaj odstranjenih njihovih tržnih trditev. Njihova prehranska sestava ni ustrezala kriterijem, kljub temu pa so na embalaži izstopale besede, kot so “naravno,” “brez umetnih dodatkov” in “bogato z vitamini.”
In to ni osamljen primer. Raziskava Inštituta za nutricionistiko iz leta 2019, ki je zajela 6.619 živil, je pokazala, da je več kot četrtina vseh pregledanih izdelkov označena s prehranskimi ali zdravstvenimi trditvami. A kako zdravi so v resnici?
Če primerjamo podatke z mednarodnimi standardi:
- 32 % izdelkov z zdravstvenimi trditvami ni ustrezalo avstralskemu modelu profiliranja (NPSC),
- 67 % izdelkov ni izpolnjevalo strožjega modela Svetovne zdravstvene organizacije (WHO).
Kaj to pomeni? Da skoraj dve tretjini živil, ki na embalaži obljubljajo zdravje, v resnici ne sodita v kategorijo zdrave hrane.
Kako nas zavajajo proizvajalci? Pogosti triki, ki jih spregledamo
1. Velike črke na sprednji strani, pomembne informacije skrite v drobnem tisku
Na embalaži piše “bogato z vlakninami”, toda če pogledate na zadnjo stran, opazite, da izdelek vsebuje tudi 15 gramov sladkorja na porcijo. Ali resnično potrebujete “zdrav” kosmič, ki ima več sladkorja kot čokoladni piškoti?
2. “Brez dodanega sladkorja” ne pomeni, da je izdelek zdrav
Izdelki z oznako “brez dodanega sladkorja” pogosto vsebujejo naravno prisotne sladkorje, ki jih je včasih celo več kot v izdelkih s klasičnim sladkorjem. Sadni sokovi so klasičen primer – brez dodanega sladkorja, a vseeno prava sladkorna bomba.
3. “Naravno” in “bio” ne pomeni nizkokalorično
Ena največjih zmot je, da so “bio” ali “naravni” izdelki vedno bolj zdravi. Bio piškoti imajo lahko prav toliko kalorij in maščob kot običajni, bio čokolada pa včasih še več sladkorja.
4. “Vir kalcija” ali “bogato z železom”? Morda, a koliko ga dejansko vsebuje?
Nekateri izdelki se pohvalijo, da vsebujejo pomembne minerale, a če pogledamo številke, hitro ugotovimo, da bi jih morali pojesti tri pakete, da bi dejansko dobili priporočeni dnevni odmerek.
Kako nas varujejo druge države? Slovenija (in EU) daleč zaostajata
Medtem ko v Evropski uniji še vedno razpravljamo o regulaciji prehranskih trditev, so nekatere države že ukrepale. Čile in Mehika sta med prvimi uvedla prepoznavne črno-bele opozorilne oznake, ki jasno kažejo, ali izdelek vsebuje preveč sladkorja, nasičenih maščob, soli ali kalorij.
V praksi to pomeni, da če izdelek presega določene vrednosti, dobi velik črn znak STOP, ki potrošnike opozarja na tveganja. Rezultat? V Mehiki so v nekaj letih občutno zmanjšali porabo sladkih pijač in nezdravih prigrizkov.
Zakaj tega še nimamo v Sloveniji? Ker Evropska komisija že 16 let zavlačuje z določanjem enotnih prehranskih profilov.
Kaj lahko storimo kot potrošniki?
- Ne zanašajte se na embalažo! Preberite seznam sestavin in hranilno tabelo – tam se skriva resnica.
- Primerjajte izdelke – včasih boste presenečeni, koliko slabših sestavin ima “zdrav” izdelek v primerjavi s konkurenco.
- Bodite skeptični do oznak “brez dodanega sladkorja” – preverite dejansko vsebnost sladkorja.
- Opozorite na zavajajoče označevanje! Več pritiska na regulatorje pomeni več možnosti za spremembe.
Bo Evropska komisija končno ukrepala?
Medtem ko čakamo na spremembe, ki jih Bruselj obljublja že več kot desetletje, nas proizvajalci še naprej zavajajo. Kljub raziskavam, ki jasno kažejo, da prehranske trditve pogosto ne odražajo realnosti, se na trgovskih policah še vedno pojavljajo izdelki, ki z marketingom prepričujejo potrošnike, da so zdrava izbira – čeprav niso.
Bo tudi Slovenija kdaj sledila Čilu in Mehiki? Bodo pri nas potrošniki končno dobili jasne oznake, ki jih ne bodo zavajale? Ali pa bomo še naprej verjeli, da lahko sladkani kosmiči z oznako “vir vitaminov” res prispevajo k zdravemu življenju?
Pripravil: E. K. Vir: ZPS, Freepik
