Bojkot trgovin na Hrvaškem: Potrošniki protestirali, trgovci pa povečali promet – kdo je v resnici zmagal?
Ko so se na Hrvaškem januarja vrstili pozivi k bojkotu trgovin zaradi rastočih cen, so mnogi pričakovali, da bodo trgovci občutili močan padec prometa. A podatki kažejo drugačno sliko – število izdanih računov se je v primerjavi z lanskim januarjem celo povečalo za 2,34 odstotka, skupna vrednost nakupov pa je poskočila za več kot 10 odstotkov. Kaj se je torej zgodilo? So potrošniki res množično bojkotirali trgovine, ali pa se je vse skupaj končalo le kot glasen, a kratkotrajen upor brez dolgoročnega učinka?
Bojkot kot orodje protesta – uspeh ali zgolj optična iluzija?
Na prvi pogled so bili bojkoti uspešni. V določenih dneh so bile nekatere trgovine vidno praznejše, številni trgovci pa so priznali, da so tiste dni res imeli manj strank. Najbolj opazen je bil bojkot 24. januarja, ko se je promet v trgovinah na drobno zmanjšal za kar 53 odstotkov, število izdanih računov pa je upadlo za 44 odstotkov v primerjavi z običajnim četrtkom. Vseeno pa je celotna statistika meseca razkrila, da se je povpraševanje kmalu vrnilo na prejšnje ravni – in celo preseglo pričakovano.
Zakaj? Ena izmed razlag je psihološka – bojkot je pri ljudeh vzbudil občutek, da morajo nakupe opraviti pred ali po bojkotu, da si ne bi škodili sami. Poleg tega trgovci niso ostali križem rok – nekatere verige so hitreje prilagodile cene in ponudile dodatne popuste, kar je spodbudilo večji obseg nakupov v dneh po bojkotu.
Cene še vedno rastejo, potrošniki pa postajajo bolj preudarni
Na Hrvaškem se že nekaj mesecev bije boj s hitro rastočimi cenami. Medtem ko je bila inflacija v območju evra januarja 2,5-odstotna, je na Hrvaškem dosegla 5 odstotkov – najvišjo stopnjo med vsemi državami s skupno valuto. To pomeni, da se hrvaški potrošniki spopadajo z največjimi podražitvami v celotni evrozoni.
Najbolj so se podražili osnovni prehrambeni izdelki – mleko, meso, pekovski izdelki in zelenjava, kar je še posebej prizadelo nižje in srednje sloje prebivalstva. Nekateri analitiki ocenjujejo, da so bojkoti trgovcem omogočili dodatno preučitev potrošniških vzorcev in prilagoditev cenovne politike na način, ki v končni fazi ni zmanjšal prihodkov, temveč jih celo povečal.
Trgovci so se prilagodili – kaj pa potrošniki?
Medtem ko so številni bojkot videli kot znak nezadovoljstva, pa so trgovci v njem videli nekaj drugega – priložnost za preučitev trga in testiranje elastičnosti cen. Nekatere verige so hitro ponudile “akcijske tedne” in znižanja na izbrane izdelke, da bi privabile kupce nazaj. Konzum je, denimo, februarja cene znižal pri 250 izdelkih hrvaških proizvajalcev – takšne poteze so pomagale ublažiti pritisk na kupce in zmanjšati možnost nadaljnjih bojkotov.
Po drugi strani pa so potrošniki postali bolj preudarni. Manj impulzivnih nakupov, več primerjanja cen, načrtovanje nakupov in iskanje alternativ – vse to so vedenjski vzorci, ki so se okrepili po bojkotu. Ali bo ta trend trajal, bo pokazal čas.
Širitev bojkotov v regiji – val nezadovoljstva ali zgolj trenutni fenomen?
Kar se je začelo na Hrvaškem, se je hitro razširilo tudi na druge države Balkana. Bojkotom so se pridružili potrošniki v Bosni in Hercegovini, Srbiji, Črni gori, Severni Makedoniji in Bolgariji, kjer so se prav tako pritoževali nad podražitvami. Pozivi k bojkotu so se pojavili celo v Romuniji, čeprav tam ni doseglo enakega obsega kot v preostalih državah.
Vendar pa je organizirana platforma “Halo, inspektore”, ki je bila gonilna sila bojkota na Hrvaškem, nedavno sporočila, da v prihodnjih tednih ne bo več organizirala novih bojkotov. Na družbenih omrežjih so zapisali, da je bil glavni cilj dosežen – ozaveščanje o moči potrošnikov.
Ali se bodo kupci zdaj bolj premišljeno odločali, kam in kdaj bodo namenili svoj denar? Bojkot ni več organiziran – a izbira, kje in kako kupovati, ostaja v rokah vsakega posameznika.
Kdo je resnično zmagal?
Čeprav so trgovci v posameznih dneh zaznali velik upad prometa, so mesečni podatki jasno pokazali, da je na koncu januarja prodaja zrasla. Kupci so sicer postali bolj preudarni, a se zdi, da se dolgoročno še vedno vračajo v iste trgovine.
Zmagovalci? Trgovci, ki so se hitro prilagodili, in potrošniki, ki so se vsaj za trenutek začeli bolj zavedati moči svojega denarja. Porazenci? Morebiti tisti, ki so pričakovali, da bo bojkot trajno spremenil nakupovalne navade – za zdaj se zdi, da so se razmere vrnile v stare tirnice.
A v svetu, kjer se cene še naprej dvigajo in ljudje iščejo vsak način, da prihranijo, ostaja eno vprašanje odprto: bo potrošniška zavest tokrat res trajala dlje kot nekaj tednov?
Pripravil: E. K. Vir: Kosovo-online, Freepik
