Boste morali delati do 67. leta? Poglejte, kaj prinaša nova pokojninska reforma
LJUBLJANA – Državni vrh pripravlja reformo, ki bo pošteno pretresla pravila igre za upokojevanje. Gre za eno največjih sprememb pokojninskega sistema v zadnjih desetletjih. A vprašanje ostaja – bo sistem vzdržal ali bo le še več ljudi potisnilo na rob revščine?
Daljše obdobje za izračun pokojninske osnove – dobro ali slabo?
Se vam zdi pošteno, da bi vaša pokojnina temeljila na celotni karieri, ne le na najboljših 24 letih? Takšen je novi predlog vlade: pokojninska osnova bi se zdaj računala na podlagi 40 let, pri čemer bi bilo mogoče izločiti pet najslabših let.
Po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) bi to lahko znižalo pokojnine, še posebej pri tistih, ki so imeli neenakomerno kariero. Gospodarska zbornica Slovenije opozarja, da bi se lahko to še posebej poznalo pri prekarnih delavcih in tistih z nižjimi dohodki – bodo imeli ob upokojitvi dovolj za dostojno življenje?
Upokojitvena starost: 67 let? Resno?
Ena največjih sprememb je postopno zvišanje upokojitvene starosti na 67 let za vse, ki imajo najmanj 15 let zavarovalne dobe. Tisti, ki bodo lahko dokazali 40 let delovne dobe brez dokupa, bi lahko šli v pokoj pri 61 letih in devetih mesecih. Do leta 2034 bo to že nova realnost.
Ampak – ali smo na to pripravljeni? V Nemčiji in Italiji je meja že postavljena na 67 let, Francija pa jo dviguje na 64 – a poglejte, kakšni protesti so tam! Evropska komisija že leta opozarja, da Slovenija nujno potrebuje reformo, ker sicer ne bo dovolj denarja za bodoče generacije upokojencev.
Sindikati? Niso zadovoljni. Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič je neposreden: “Zvišanje upokojitvene starosti na 67 let bo prizadelo predvsem delavce v fizično zahtevnih poklicih. Mnogo ljudi do te starosti ne bo moglo delati v polni zmogljivosti.” Kaj pa alternativne rešitve? O tem se za zdaj ne govori dovolj.
Višji odmerni odstotek – končno dobra novica?
Zdajšnja formula pravi, da po 40 letih dela dobite 63,5 % svoje povprečne plače kot pokojnino. Novi predlog bi ta odstotek dvignil na 70 %. Lepo, kajne? Ampak od kod denar?
Ekonomisti opozarjajo – brez dodatnih virov financiranja bo ta dvig težko vzdrževati. Ekonomist Jože P. Damijan pravi: “Zvišanje odmernega odstotka je pozitiven korak, vendar bo nujno spremljati, kako bo vlada zagotovila sredstva za izplačila v prihodnje.” Če denarja ne bo, lahko to pomeni višje prispevke za delavce ali nižanje drugih socialnih ugodnosti.
Slovenija se stara – kaj to pomeni za pokojninski sistem?
Če pogledamo številke: do leta 2050 bo vsak tretji Slovenec starejši od 65 let (poroča Statistični urad Republike Slovenije). Več upokojencev, manj delovno aktivnih. Kaj to pomeni?
Nekaj možnih rešitev:
- Več vlaganja v zasebne pokojninske sklade – a kdo si to lahko privošči?
- Daljše zaposlovanje starejših – pa bodo podjetja res zaposlovala ljudi pri 65 letih?
- Več priseljevanja delovne sile – politično občutljiva tema, a ekonomsko smiselna.
Ena stvar je jasna: če ne bo sprememb, bomo imeli pokojninski kolaps. Ampak ali so te spremembe res tisto, kar potrebujemo?
Pokojninska reforma je nujna, ampak ali bo ta res prinesla pravično in vzdržno prihodnost? Dolgoročnih učinkov še ne poznamo. Vlada zagotavlja, da bo reforma izboljšala položaj upokojencev, sindikati pa svarijo pred pastmi.
Resnica? Ta se bo pokazala šele čez nekaj let, ko bodo prvi upokojenci doživeli posledice teh sprememb. Do takrat pa ostaja le eno vprašanje – smo pripravljeni na prihodnost, ki nas čaka?
Pripravil: N. Z.
Vir: N1, ZPIZ, Statistični urad RS, Evropska komisija, Gospodarska zbornica Slovenije, ZSSS, Jože P. Damijan.
