Bruselj proti alkoholu: Bo Slovenija sledila?
V Evropski uniji se odpira nova fronta v boju proti posledicam pretiranega pitja alkohola. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je izdala poročilo, ki razkriva alarmantno nizko ozaveščenost prebivalstva o povezavi med alkoholom in rakom – kljub temu, da so rakava obolenja eden glavnih vzrokov smrti, povezanih z alkoholom. Kaj to pomeni za Slovenijo? Bi lahko kmalu na steklenicah vina in piva zagledali velika, odvratna opozorila, podobna tistim, ki jih najdemo na cigaretah?
Alarmantni podatki: večina Slovencev ne pozna tveganja
Raziskava WHO, izvedena v 14 evropskih državah, vključno s Slovenijo, razkriva zaskrbljujoče podatke. Le 39 % Slovencev ve, da alkohol povzroča raka, medtem ko se jih le 9 % zaveda, da lahko pitje alkohola povzroči raka na dojkah.
To je skrb zbujajoče še posebej, če upoštevamo, da je Slovenija ena izmed držav z najvišjo porabo alkohola v Evropi. Statistika ne laže: v Sloveniji vsak odrasel prebivalec letno popije približno 11 litrov no 11 litrov \u010istega alkohola, kar je dvakrat več od svetovnega povprečja. Kljub tem podatkom mnogi še vedno dojemajo alkohol kot nekaj neškodljivega – ali celo koristnega.
Irska kot pionir, preostala Evropa v dvomih
Irska je prva evropska država, ki je sprejela zakon, po katerem bodo morali proizvajalci alkoholnih pijač do leta 2026 na etikete dodati opozorila o raku, boleznih jeter in drugih tveganjih. Ukrep, ki ga je WHO odobrila, povzroča pravi preplah v industriji alkoholnih pijač.
Vinska in pivovarska združenja opozarjajo na “demonizacijo alkohola”, ki bi lahko vplivala na prodajo in celo na turizem v vinskih regijah. „Kaj to pomeni za slovensko vinsko industrijo, ki se močno zanaša na izvozne trge in domače kupce? Bi se lahko zgodilo, da bi slovenska vina morala nositi enake oznake kot tobačni izdelki?“ sprašuje eden od vinarjev z Vipavske doline.
Slovenija na razpotju: bo sledila ali zavlačevala?
Vprašanje je, ali bo Slovenija sledila Irski ali pa bo ostala med državami, ki se spremembam izogibajo. V tem trenutku Slovenija še nima zakonodaje, ki bi uvajala tovrstna opozorila, vendar se pritiski v Bruslju stopnjujejo. NIJZ podpira pobude za večjo ozaveščenost, a zakonodajni procesi so pri nas tradicionalno dolgotrajni in polni nasprotovanj.
Mnenja so deljena tudi med zdravniki in zakonodajalci. Nekateri menijo, da bi to lahko bistveno zmanjšalo zdravstvene posledice prekomernega pitja, drugi pa svarijo pred pretiravanjem in “moraliziranjem”. Ali je smiselno alkohol enačiti s tobakom? Ali pa gre za preveč vsiljivo poseganje v pravice potrošnikov? Vprašanja, ki bodo v prihodnjih mesecih in letih zagotovo predmet ostrih razprav.
Kaj lahko pričakujemo?
Trenutno je jasno le eno: alkohol ni več tabu tema v zdravstvenih razpravah. Ne glede na to, kako se bo Slovenija odločila, so spremembe v Evropi že v teku. Bi lahko to v prihodnosti pomenilo višje trošarine na alkohol, strožjše omejitve pri oglaševanju ali celo nadaljnje regulacije pri prodaji?
Jasno je, da bo prihodnost alkohola v Sloveniji drugačna, kot smo je bili vajeni doslej. Vprašanje je le, ali bomo spremembe sprejeli prostovoljno ali pa nam jih bo vsilil Bruselj.
Pripravil: E. K. Vir: NIJZ, Freepik
