“Čakamo in plačujemo”: Mladi zdravniki udarili po vladi – je privatizacija zdravstva že realnost?
“Nobena vlada doslej ni za privatizacijo zdravstva naredila toliko kot aktualna,” opozarjajo Mladi zdravniki Slovenije. Število zasebnih zobozdravnikov naj bi se povečalo za 50 odstotkov. Je to posledica reform – ali njihov stranski učinek?
Oster očitek: 50-odstotni porast zasebnikov
V združenju Mladi zdravniki Slovenije ne ovinkarijo. Trdijo, da je v času vlade Robert Golob število zasebnih zobozdravnikov naraslo za kar 50 odstotkov. Po njihovem mnenju to ni naključje, ampak neposredna posledica “reformnih” ukrepov, ki naj bi zdravnike potisnili iz javnega sistema v zasebni sektor. “V privatni sektor jih je pregnala vlada,” pravijo. In dodajajo: če se smer zdravstvene politike ne spremeni, bo trend samo še rasel. To ni le statistika. To so ambulante, ki zapirajo vrata za paciente z napotnico. To so zdravniki, ki so nekoč delali v javnem sistemu, danes pa delajo tam, kjer sistem obvlada denar – ne čakalne vrste.
5000 evrov na leto – in potem čakanje
Povprečni zaposleni v Sloveniji v zdravstveno blagajno letno vplača okoli 5000 evrov. A ko potrebuje specialista, operacijo ali zobozdravnika, pogosto čaka. Mesec za mesecem. Včasih leto ali več. V tem kontekstu postaja vprašanje boleče preprosto: ali še govorimo o javnem zdravstvu ali o sistemu, kjer si zdravljenje zagotoviš šele, ko odpreš denarnico? Mladi zdravniki opozarjajo, da privatizacija pomeni prav to – krepi se del sistema, do katerega ne moremo prek Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, čeprav ga vsi financiramo.
Paradoks ZZZS: tujina da, Slovenija ne?
In tu pride najbolj nenavadno vprašanje. Kako je mogoče, da ZZZS ob predolgih čakalnih dobah povrne stroške zdravljenja pri zasebniku v tujini – ne pa tudi pri zasebniku doma? Je to posledica evropskih pravil? Administrativnih omejitev? Ali politične odločitve, ki je nihče noče jasno pojasniti? Ta paradoks odpira širšo razpravo o logiki sistema. Če je pacient upravičen do zdravljenja brez čakanja, zakaj mora po rešitev čez mejo? Zakaj denar odteka drugam, namesto da bi okrepil domače zmogljivosti?
Kam vodi ta smer?
Zdravstvo ni le številka v proračunu. Je občutek varnosti. Je prepričanje, da boš ob bolezni dobil pomoč – pravočasno. Če bodo trendi ostali enaki, kot opozarjajo mladi zdravniki, bomo morda kmalu živeli v sistemu dveh hitrosti: enega za tiste, ki si lahko privoščijo, in drugega za tiste, ki čakajo. Vprašanje pa ostaja: ali si to res želimo?
Pripravil: I.M.
Vir: Facebook
