Čakate na ortopedski poseg? Prihaja 700 dodatnih operacij še letos
Za skoraj 16.000 zavarovanih oseb naj bi se dostop do zdravstvenih storitev izboljšal. Vlada denar preusmerja tja, kjer so čakalne vrste najdaljše – med drugim v ortopedijo, magnetno resonanco in oskrbo starejših.
Čakalne vrste pri ortopedih so se podaljševale
Sprememba uredbe o programih obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki je začela veljati danes, prinaša precej konkretne spremembe. Minister za zdravje Tadej Ostrc je pojasnil, da želijo razpoložljiv denar in zmogljivosti usmeriti neposredno v storitve, ki jih pacienti trenutno najbolj potrebujejo.
Posebej izstopa ortopedija. V prvih petih mesecih letošnjega leta so izvajalci opravili 8,3 odstotka manj ortopedskih storitev kot v enakem obdobju lani, od januarja do julija pa se je število čakajočih povečalo za 633 ljudi. Po novem bodo ortopedske posege v celotni javni zdravstveni mreži plačevali po realizaciji. Ministrstvo pričakuje, da bo tako do konca leta opravljenih najmanj 700 dodatnih posegov.
Več zdravnikov in storitev bližje domu
Spremembe ne zadevajo le bolnišnic. Širijo se tudi ambulante družinske medicine, dispanzerji za ženske, fizioterapija in pedopsihiatrija.
Dodatne zmogljivosti ambulant družinske medicine bodo po ocenah omogočile obravnavo približno 3000 dodatnih zavarovancev. Širitve so predvidene v občinah Dobrova – Polhov Gradec, Bloke, Vodice in Železniki, dodatni programi pa prihajajo tudi v Logatec, Škofljico, Ig, Dobrepolje, Lenart in Gornjo Radgono.
Tisoči dodatnih pregledov z magnetno resonanco
Pomembna novost prihaja tudi za paciente, ki čakajo na zahtevnejšo diagnostiko. Zdravstveni dom Maribor bo dobil financiranje za dodatnih 3500 preiskav z magnetno resonanco, Onkološki inštitut Ljubljana pa za 1800 PET-CT preiskav.
»Če imamo aparat, kader in paciente, ki čakajo, mora sistem omogočiti, da se te zmogljivosti za pacienta tudi uporabijo,« je poudaril Ostrc.
Več prostora tudi za starejše
Sprememba prinaša še financiranje zdravstvenih programov za skoraj 470 dodatnih mest v domovih za starejše po Sloveniji. Gre za zdravstveno nego, osnovno zdravljenje in dnevno varstvo.
Celoten finančni učinek sprememb znaša 13,8 milijona evrov. Po ministrovih besedah dodatnega denarja iz državnega proračuna ne bo treba zagotoviti, saj je zdravstvena blagajna v prvi polovici leta poslovala bolje od načrtovanega. Če bodo napovedane zmogljivosti dejansko zaživele, bi lahko spremembe za tisoče ljudi pomenile nekaj zelo konkretnega – manj mesecev čakanja in hitrejšo pot do zdravljenja.
Pripravil: I.M.
Vir: Facebook, Ministrstvo za zdravje
