“Če bodo z Miklavžem parklji, mojega otroka ne bo!” – iz turističnega društva pa odgovarjajo tole
“Če bodo z Miklavžem parklji, mojega otroka ne bo!” pravi razburjen starš – Je to res konec tradicije ali zgolj še ena v vrsti sprememb zaradi preobčutljivih?
SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI – Letos bo Miklavževanje v tem majhnem, a tradicionalnem slovenskem kraju videti nekoliko drugače. Turistično društvo je namreč razburilo del javnosti z odločitvijo, da na dogodku ne bo parkljev. Namesto strahu in rožljanja z verigami se bodo otroci srečali le z Miklavžem in njegovimi angelčki. A ali je to res prava rešitev za ‘otrokom prijazno’ prireditev?
Parklji ostanejo doma – a zakaj?
Ko pomisliš na Miklavža, se v spominu marsikoga najbrž pojavi nostalgična slika iz otroštva – Miklavž s košaro daril, angelčki, ki z nasmehi delijo bonbone, in, jasno, parklji, katerih grozeči pogledi so v vsaj enem otroku povzročili tih obljub, da bo naslednje leto bolj priden. Ampak letos v Svetem Juriju ob Ščavnici parkljev ne bo. Zakaj? Organizatorji so prejeli številne pritožbe, da so parklji preveč zastrašujoči za mlajše otroke. “Tako vabimo k prijavi tudi tiste starše, ki svojih otrok zaradi parkljev doslej niso pripeljali,” so zapisali. Odločitev naj bi prireditev naredila dostopnejšo vsem otrokom.
Tukaj ste ga pa, po mojem videnju, fejst u kamen!!! https://t.co/OkDGbjWO5t
— Rastislav Rastko Tepina (@LajnarEU) December 4, 2024
Toda – ali niso prav parklji tisti, ki dajo dogodku čar? Nekateri bi rekli, da Miklavž brez parkljev ni Miklavž, tako kot pust brez kurentov ali Božič brez snega. Vse skupaj postane nekako prazno, brez značaja. Starši, ki so se pritoževali, so morda pričakovali manj strašljive maske, a povsem odpraviti tradicijo? To je, milo rečeno, drzen korak.
Tradicija, ki deli javnost
Parklji, ti zlovešči spremljevalci Miklavža, so že stoletja del evropskih prazničnih običajev. Simbolizirajo slabo vest, kazen za poredne otroke in opomin na pomembnost dobrega vedenja. “Otroci se morajo naučiti, da ima vsako dejanje svoje posledice,” je zapisal eden od kritikov na Facebooku. “Brez parkljev izgubljamo bistvo tradicije.”
A v zadnjih letih se pojavlja vse več nasprotnih glasov. Strašenje otrok – mar ni to zastarela metoda vzgoje? Starši, ki podpirajo odločitev, menijo, da otroci ne potrebujejo travm, da bi razumeli, kaj je prav in kaj narobe. “Moj sin se še zdaj boji noči, ko smo ga peljali na Miklavža, kjer ga je parkljeva maska spravila v jok,” je komentirala ena izmed mamic na družbenih omrežjih. Njena izkušnja ni osamljen primer.
Takole je bilo na enem izmed preteklih Miklavževanj, kjer so bili prisotni tudi parklji:
Kaj pravijo strokovnjaki?
Psihologi se strinjajo, da lahko strašljive podobe pri nekaterih otrocih pustijo dolgotrajne posledice. “Prekomerno strašenje lahko povzroči tesnobo in nočne more,” opozarja dr. Maja Potočnik, otroška psihologinja, v pogovoru za Dnevnik. Toda istočasno opozarja, da ni vsak strah nujno slab. Otroci se morajo naučiti soočanja z neprijetnimi občutki, vendar je pomembno, da starši pri tem igrajo vlogo posrednika. Miklavž brez parkljev po njenem mnenju sicer izgubi svoj kontrast med dobrim in slabim, a če dogodek povzroča več solz kot veselja, je sprememba morda upravičena.
Kulturna antropologinja dr. Ana Kavčič pa poudarja, da gre pri parkljih za simboliko, ki jo lahko prilagodimo sodobnemu času. “Ni nujno, da so parklji grozljivi, lahko pa so opomnik, da v življenju obstajajo tudi odgovornosti,” je komentirala za Mladina.
Preobčutljivost ali zgolj moderna vzgoja?
V debati o parkljih se kaže večji konflikt sodobne družbe – ali smo res postali preobčutljivi? Starši, ki podpirajo spremembo, vidijo to kot nujno prilagoditev. “Otroci živijo v drugačnem času, tradicijo moramo prilagoditi njim,” pravijo. Kritiki pa menijo, da s tem ubijamo čar in značaj praznikov.
A zanimivo je, da ne gre le za vprašanje tradicije. Marsikdo, ki se je oglasil, opozarja tudi na komercializacijo dogodkov. “Kmalu bo Miklavž postal le še en ‘family-friendly’ dogodek za Instagram,” je pripomnil eden izmed komentatorjev. In v tem je nekaj resnice – ali še cenimo tradicijo ali zgolj ustvarjamo dogodke, ki bodo ustrezali čim širši publiki?
Kam naprej?
Letošnje Miklavževanje v Svetem Juriju ob Ščavnici bo gotovo tema pogovorov še dolgo po dogodku. Ali bo dogodek brez parkljev postal nova norma? To je odvisno od odzivov – ne le otrok, temveč tudi staršev in širše skupnosti.
Morda pa je vprašanje širše: Ali smo kot družba pripravljeni ohraniti tradicije, tudi če jih je treba nekoliko prilagoditi, ali pa jih bomo sčasoma izgubili v imenu sodobnih vrednot? Odgovor morda ne bo črnobel, ampak – tako kot pri parkljih – nekoliko zlovešč.
Kaj pa vi menite – je tradicija še vedno vredna ohranjanja ali se moramo prilagoditi otrokom in njihovim strahovom?
Vir: X, Mladina, Dnevnik
Napisal: N. Z.
