Če ponoči ne boste ugašali luči, vas lahko doleti visoka kazen
Bi si predstavljali, da boste zaradi nočne razsvetljave na svojem dvorišču v prihodnje lahko plačali globo? Z novo uredbo o omejevanju svetlobnega onesnaževanja, ki jo pripravlja Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE), bi to lahko postala resničnost. Prižgane luči ponoči – nekoč nepomemben detajl našega vsakdana – bodo po novem deležne strogega nadzora. Zakaj? Ker so vplivi umetne svetlobe na zdravje in okolje vse prej kot zanemarljivi.
Kaj se pravzaprav dogaja?
Slovenija, dežela neokrnjene narave, ni več imuna na problematiko svetlobnega onesnaževanja. Obsežna raziskava iz leta 2022, ki jo je izvedel Geografski inštitut Antona Melika, je razkrila zaskrbljujoče podatke: svetlobno onesnaženje v mestih, kot sta Ljubljana in Maribor, narašča letno za približno 3 %. Ne gre le za vizualno nadlogo ali motnjo za astronome, temveč za vpliv, ki sega v biološke cikle ljudi in živali.
Uredba, ki bo v javni obravnavi do 14. februarja, cilja prav na te izzive. Stanovanjske stavbe, fasade, parkirišča, pa celo novoletne lučke – vse bo po novem urejeno z natančno določenimi pravili.
Kako to vpliva na povprečnega Slovenca?
Vsak lastnik stanovanjske hiše bo moral poskrbeti, da bo njegova zunanja razsvetljava ponoči ugasnjena. Si predstavljate praznični december brez bleščeče novoletne razsvetljave? Da, tudi ta bo morala ugasniti po polnoči. Medtem ko so se praznična svetlobna tekmovanja v soseskah nekoč merila v številu lučk, bo zdaj merilo skladnost z novo uredbo.
A ukrep ni brez izjeme. Razsvetljava, ki se vklaplja na senzorje, bo dovoljena, saj je namenjena zgolj kratkotrajnemu osvetljevanju. To pomeni, da bo svetloba prisotna le takrat, ko je resnično potrebna – torej ko se nekdo približa dvorišču ali parkirišču.
Zakaj je svetlobno onesnaženje problem?
Za marsikoga je umetna svetloba ponoči nekaj povsem običajnega, skorajda udobnega. Pa vendar – z vidika biologije in narave je situacija precej drugačna. Živali, ki so odvisne od naravnega cikla dneva in noči, so prve žrtve tovrstnega onesnaženja. Netopirji, denimo, se manj učinkovito prehranjujejo v svetlobno onesnaženih območjih, saj umetna svetloba moti njihov lovski instinkt. Tudi ptice, ki migrirajo ponoči, pogosto zaidejo iz poti, saj jih svetloba mest zmede. Podobno velja za ribe in dvoživke, ki so občutljive na spremembe svetlobnih pogojev v naravnih habitatih.
Tudi ljudje niso imuni. Umetna svetloba vpliva na človekov bioritem – predvsem na proizvodnjo melatonina, hormona, ki uravnava spanje. Študije so pokazale, da lahko dolgotrajna izpostavljenost umetni svetlobi ponoči vodi do nespečnosti, zmanjšane koncentracije in celo povečanega tveganja za kronične bolezni.
Strožje omejitve za oglaševanje
Poleg stanovanjskih stavb bodo pod drobnogledom tudi svetlobni oglaševalski objekti. Ti zasloni in panoji bodo morali ugasniti ob 22. uri, razen v mestnih središčih, kjer bodo lahko svetili do polnoči. A tudi tam bodo podvrženi strogim omejitvam glede svetlosti. Preveč bleščeče panoje – tiste, ki bi ponoči lahko slepili voznike – bo treba zatemniti.
Kaj to pomeni za kulturne spomenike in cerkve?
Ena izmed bolj zanimivih sprememb, ki jo prinaša uredba, zadeva cerkve in kulturne spomenike. Cerkev v manjšem naselju ne bo več smela biti osvetljena vsak večer do jutranjih ur, kot smo bili tega vajeni. Osvetlitev bo dovoljena le ob verskih praznikih ali med bogoslužjem. Izjema bodo kulturno pomembni spomeniki, ki predstavljajo nacionalno dediščino.
Globe za kršitelje – strožje kot kadarkoli prej
Nadzor nad izvajanjem uredbe bo izvajal okoljski inšpektorat, kazni pa bodo vse prej kot simbolične. Globe za fizične osebe se bodo gibale od 40 do 1.200 evrov, za podjetja pa med 4.000 in 40.000 evri. Upravljavci razsvetljave, ki ne bodo upoštevali pravil glede svetlobne temperature in mejnih vrednosti svetlosti, bodo hitro občutili težo sankcij.
Je to korak naprej ali nazaj?
Seveda se postavlja vprašanje, ali uredba ne bo naletela na odpor. Nekateri lastniki stanovanjskih hiš bodo morda menili, da jim država omejuje pravico do zasebnosti ali okrasitve njihove lastnine. Po drugi strani pa so okoljevarstveniki nad ukrepom navdušeni – Slovenija postaja pionirka v boju proti svetlobnemu onesnaževanju v regiji.
Vse več držav, od Nemčije do Italije, uvaja podobne ukrepe, Slovenija pa se je odločila za celosten in sistematičen pristop. Cilj ni zgolj zmanjšanje svetlobne onesnaženosti, temveč tudi dvig zavedanja o pomenu naravne nočne teme – nečesa, kar smo morda v modernem času pozabili ceniti.
Napisal: E. K.
Vir: Žurnal24, Freepik
