Civilna iniciativa ostro nad Varuha človekovih pravic zaradi izvršb na socialno pomoč: »Človekove pravice očitno veljajo samo za nekatere« (FOTO)
Odziv Varuha človekovih pravic na izvršbe v denarno socialno pomoč je sprožil burno razpravo. A če je Varuh opozoril na varstvo najranljivejših, je Civilna iniciativa Dolenjske odprla bistveno širše vprašanje: kdo že leta varuje pravice ljudi, ki živijo z občutkom strahu, neenakosti in popolne pravne praznine?
Varuh in zaščita socialnih prejemkov
Varuh človekovih pravic je ob izvajanju t. i. Šutarjevega zakona poudaril, da posegi v denarno socialno pomoč predstavljajo občutljiv udarec v človekovo dostojanstvo. Opozoril je na nevarnost avtomatizma, na pomen individualne presoje in na dolžnost države, da zaščiti eksistenčni minimum, zlasti kadar so v igri otroci in družine. Njegovo stališče temelji na strahu pred socialnimi stiskami, ki bi lahko postale življenjsko ogrožajoče, če bi sankcije potekale brez ustreznih varovalk in sodelovanja centrov za socialno delo.
Civilna iniciativa Dolenjske: pozabljena realnost
Toda prav tu se po mnenju Ljudska iniciativa Dolenjske začne največji problem. Njihov odziv ni kratek komentar, temveč obsežen in neposreden zapis, ki razgalja desetletja neodzivnosti države in institucij. Civilna iniciativa Varuhu očita nevarno enostranskost. Poudarja, da izvršbe niso kolektivno kaznovanje, temveč individualna pravna posledica za konkretne, večkratne kršitelje zakonodaje. Če so ti prekrški v določenem okolju pogostejši, to po njihovem ni diskriminacija zakona, temveč posledica dolgoletnega pomanjkanja sankcij. Še ostrejši je očitek, da Varuh v imenu zaščite človekovih pravic povsem spregleda pravice lokalnega prebivalstva. Pravico do varnosti. Pravico do mirnega bivanja. Pravico do zaščite lastnine.
Več kot 200 dopisov brez odziva
Eden najmočnejših poudarkov izjave civilne iniciative je podatek, da je bilo v zadnjem desetletju na različne institucije, tudi na Varuha, poslanih več kot dvesto dopisov prebivalcev Jugovzhodne Slovenije. V njih so opozarjali na nasilje, tatvine, grožnje, materialno škodo in občutek, da zakoni ne veljajo za vse enako. Po njihovih besedah so ostali brez jasnih, javnih in odločnih odzivov. Zato današnja hitra reakcija Varuha, ko se posega v socialne prejemke kršiteljev, v ljudeh vzbuja občutek globoke krivice.
Očitek spodbujanja nekaznovanosti
Civilna iniciativa Varuhu očita tudi, da s svojo retoriko spodbuja kulturo neodgovornosti. Namesto jasnega sporočila, da imajo dejanja posledice, naj bi institucije ponovno pošiljale signal, da se kršitve relativizirajo. To po njihovem ruši zaupanje v pravno državo in poglablja razkol med državo in prebivalci.
Mihovica: pravice brez odgovornosti ne obstajajo
Podobno sporočilo prihaja iz Vaška skupnost Mihovica, kjer poudarjajo, da človekovim pravicam ne nasprotujejo. A opozarjajo, da brez osebne odgovornosti in spoštovanja pravil te izgubijo svoj smisel. Dolgotrajno toleriranje kršitev je po njihovih besedah ustvarilo občutek nemoči in popolnega nezaupanja v institucije.
Vprašanje, ki ga ni več mogoče preslišati
Razprava o Šutarjevem zakonu je tako postala simbol širšega problema. Ne gre več le za socialno pomoč, temveč za vprašanje enakosti pred zakonom in za občutek, ali država stoji ob strani vsem državljanom ali le nekaterim. Civilna iniciativa Dolenjske je s svojo izjavo postavila ogledalo institucijam. In sporočilo je jasno: brez enakih pravil, brez odgovornosti in brez posluha za ljudi z terena socialna država izgublja svoj temelj – zaupanje.
Pripravil: I.M.
Vir: Civilna iniciativa Dolenjske
