Danes ponoči nas je streslo, ste čutili?

07. feb. 2025, ob 09.31
20858
140 SEK

VELENJE – Danes ob 00:11 se je v Sloveniji zgodil potres, ki je stresel območje pri Velenju. Magnituda? Skromnih 0,7. A kljub temu – ste ga čutili? Nekateri v bližini epicentra pravijo, da da, seizmologi potrjujejo zaznavo. Se ponavlja vzorec?

Zadnji dnevi prinašajo več tresljajev – je to običajno?

Kdor podrobneje spremlja seizmološke podatke, bo opazil nekaj zanimivega. V zadnjem tednu dni je bilo zabeleženih več manjših potresov, nekateri med njimi so bili tudi čuteni. Gre le za običajno geološko dinamiko ali morda zgodnji signal, da je tektonsko ozračje nekoliko bolj napeto? Seizmologi bi rekli: normalna aktivnost, brez potrebe za preplah. A vemo, da so ravno nizki tresljaji tisti, ki včasih napovedujejo večje premike. Poglejmo številke.

Seznam zadnjih potresov v Sloveniji:

  • 6. februar ob 16:39 – 0,8 po Richterju, 10 km vzhodno od Šentjerneja. Čuteno.
  • 3. februar ob 21:50 – 0,3 magnitude, 4 km jugozahodno od Rateč. Prešibak, da bi ga opazili.
  • 3. februar ob 21:14 – 0,6, 6 km severovzhodno od Kobarida. Nihče ni poročal, a aparati so zaznali.
  • 3. februar ob 00:49 – 0,8, 9 km severovzhodno od Kobarida. Čuteno, a brez posledic.
  • 2. februar ob 21:08 – 0,1, 8 km zahodno od Litije. To je že skoraj zgolj vibracija.
  • 2. februar ob 21:06 – 0,2, 4 km zahodno od Litije. Šibko, neopaženo.
  • 2. februar ob 10:00 – 0,8, 11 km vzhodno od Jelšan. Nihče ni čutil, a seizmografi ne lažejo.

Kako pogosto se to dogaja?

Če pogledamo povprečno seizmično aktivnost v Sloveniji, lahko ugotovimo, da takšni majhni potresi niso prav nobena redkost. Slovenija leži na stiku Evropske in Jadranske tektonske plošče, kar pomeni, da se tla pod nami stalno premikajo – le da tega večinoma ne zaznamo. Po podatkih Agencije RS za okolje (ARSO) letno zabeležimo več sto šibkih potresov, večina jih ostane skritih pred človeškimi čuti.

A vseeno – ali ni zanimivo, da se nekateri tresljaji čutijo, drugi pa ne, čeprav imajo podobno magnitudo? Seveda je. Ključni razlogi so globina potresa, sestava tal in celo način, kako je nek objekt zgrajen. Lesene hiše “dihajo” s tlemi, betonski bloki pa vibracije prenesejo bolj izrazito.

Kako preprečiti in trajno odpraviti kapilarno vlago v vašem domu?
Se je tudi pri vas pojavila kapilarna vlaga? Ste opazili, da se na stenah vašega doma pojavljajo vlažni madeži, odstopanje ometa ali celo plesen? Se vam zdi, da so prostori vedno nekoliko hladne

So taki tresljaji znak za skrb?

Seizmologi pravijo: ni razloga za paniko, a vseeno – spremljajmo razvoj dogodkov. Potresi pod magnitudo 1 redko povzročijo škodo, a zanimivo je, da so nekateri zadnji potresi razmeroma plitvi, kar pomeni, da se vibracije lažje prenesejo na površje.

Obstaja možnost, da gre zgolj za naključje in bo aktivnost v prihodnjih dneh upadla – ali pa se bo serija nadaljevala. V podobnih obdobjih v preteklosti smo že videli, da lahko več manjših potresov pomeni, da se tla “urejajo” in sproščajo napetost – ali pa da se pripravlja nekaj večjega. A to je že stvar napovedi, kjer je znanost še vedno previdna.

Ste ga čutili? Poročajte seizmologom!

Vsak, ki čuti potres, lahko svojo izkušnjo prijavi Agenciji RS za okolje (ARSO). Zakaj? Ker so prav vaša opažanja ključna za boljše razumevanje potresov v Sloveniji. Poleg tega je vedno zanimivo slišati, kako različni ljudje doživljajo tresljaje – nekateri ga opisujejo kot rahlo zibanje, drugi kot nenadno pokanje pohištva.

Vir: Agencija RS za okolje (ARSO)

Pripravil: N. Z.

20858
140 SEK