Danska priznala prisilno vstavljanje kontracepcije več tisoč Grenlandkam
Preiskovalno poročilo je razkrilo mračno poglavje iz let 1960 do 1975. V tem obdobju je bilo na Grenlandiji več kot 350 žensk in deklic prisiljenih v vstavljanje kontracepcijskih sredstev, brez da bi sploh imele možnost odločanja. Posegi so v nekaterih primerih dosegli celo deklice, stare le 12 let. Preiskovalci menijo, da praksa ni bila posledica posameznih odločitev, temveč načrtovan sistem, s katerim so oblasti želele omejiti rast prebivalstva na Grenlandiji, ki je bila takrat pod dansko upravo.
Travma, ki ostaja
Škandal velja za enega največjih v odnosih med Dansko in Grenlandijo, saj razkriva, kako globoko so kolonialne politike segale v temeljne pravice tamkajšnjega prebivalstva. Po ocenah je bilo prizadetih več kot 4.000 žensk in deklic, kar je pomenilo skoraj polovico celotne rodne populacije na Grenlandiji v tistem obdobju.
Številne žrtve so zaradi prisilnih medicinskih posegov utrpele hude zdravstvene posledice:
- nekatere so ostale trajno neplodne,
- spopadale so se z močnimi bolečinami, krvavitvami in okužbami.
Čustvena in psihološka travma se prenaša iz generacije v generacijo, saj so mnoge ženske izgubile možnost, da bi same odločale o lastnem telesu in družini.
Opravičilo in pravna bitka
Danska vlada je skupaj z grenlandsko izdala uradno opravičilo, v katerem priznava fizično in psihološko škodo, povzročeno ženskam. Uradni dogodek bo potekal septembra v Nuuku, grenlandski prestolnici, kar velja za ključen korak v procesu sprave. Vendar mnogi opozarjajo, da opravičilo ne zadostuje.
Približno 150 žensk je sprožilo pravne postopke proti danski državi in zahtevajo visoke odškodnine, ki skupaj znašajo več deset milijonov danskih kron. Tožbe se sklicujejo na kršitve osnovnih človekovih pravic, saj so bili posegi izvedeni brez privolitve in pogosto celo brez vednosti staršev mladoletnih deklic.
Zgodovinski kontekst in pogled naprej
Primer prisilne kontracepcije se umešča v širši okvir kolonialnih praks, ki so oblikovale odnose med Dansko in Grenlandijo. V istem obdobju so otroci Inuitov sodelovali v eksperimentih, kjer so jih ločevali od družin, da bi jih »civilizirali«. Šele leta 1992 je Grenlandija prevzela popoln nadzor nad svojim zdravstvenim sistemom.
Zgodba grenlandskih žensk je opomin, da so kolonialne rane globoke in da se lahko zacelijo le s priznanjem, opravičilom in konkretnimi dejanji. Ostaja odprto vprašanje, ali bo finančna kompenzacija res nadomestila izgubljena življenja, zdravje in dostojanstvo, in kako lahko današnja Evropa zagotovi, da se podobni primeri nikoli več ne ponovijo.
Pripravil: J.P.
Vir: Reuters, Pexels
