Davčna utaja, ki presega vse doslej – celjski policisti razkrili, kdo so osumljenci
CELJE – Razkritje milijonske mreže gospodarske kriminalitete: šokantni izsledki preiskave
Slovenska policija je razkrila izjemno zapleten primer gospodarske kriminalitete, ki je vključeval mrežo več kot petnajstih gospodarskih družb iz Evropske unije. Osumljenci so si s prefinjeno organiziranimi kaznivimi dejanji pridobili kar več kot 2 milijona evrov protipravne premoženjske koristi.
Obsežna preiskava: od prvega suma do zaključka
Zgodba o tem primeru se začene pred nekaj leti, ko so delavci Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) zaznali nepravilnosti pri finančnih transakcijah nekaterih podjetij. Kaj natančno so opazili? Nenavadne denarne tokove, ki so jih spremljale sumljive transakcije brez razvidnega poslovnega namena – znak, da nekaj ni bilo v redu.
Te ugotovitve so bile jeseni 2022 predane celjskim kriminalistom, ki so skupaj s Specializiranim državnim tožilstvom oblikovali specializirano preiskovalno skupino. Ta skupina, sestavljena iz kriminalistov PU Celje, Ljubljane, Maribora in Novega mesta, ter strokovnjakov FURS in drugih institucij, je preučila kompleksno mrežo gospodarskih družb.
Pri analizi so ugotovili, da osumljenci niso delovali impulzivno ali brez jasnega načrta. Ravno nasprotno – njihova dejanja so bila premišljena, včasih celo genialno zakrita s plastmi dokumentacije in lažnimi poslovnimi procesi.
Zapletene finančne transakcije in posledice za državo
Kaj so počeli? Osumljenci so med letoma 2018 in 2021 uporabljali mrežo lastniško in poslovno povezanih družb za izvajanje „širših manipulacij“: izdajali so lažne račune, prikazovali nelogične transakcije in z njimi uveljavljali izplačilo izstopnega DDV. Na ta način so od države zahtevali vračilo davka, ki jim nikoli ni pripadal.
Za ilustracijo: zamislite si podjetje, ki navidezno izvozi blago v drugo državo EU, za kar zahteva vračilo DDV, medtem ko blago v resnici nikoli ni zapustilo skladišča. Takšne prakse so čeprav sofisticirane – v jedru precej banalne, a hkrati zelo učinkovite.
Kdo so osumljenci in kako so delovali?
Na podlagi zaključkov preiskave je bila kazenska ovadba podana zoper 2 pravni in 11 fizičnih oseb, od tega so bile štiri osebe iz tujine. Posebej zanimivo je dejstvo, da so bila mnoga podjetja, vpletena v te aktivnosti, pred zaključkom preiskave izbrisana iz poslovnega registra. Je to naključje? Težko verjeti.
Specializirane mreže takšnih družb pogosto delujejo s t. i. podjetji “na papirju”. Gre za pravne osebe brez zaposlenih ali realne dejavnosti, katerih edini namen je omogočiti kroženje denarja in zakrivanje sledi.
Kazenske sankcije: ali bodo storilci odgovarjali?
Kazni za tovrstna dejanja niso zanemarljive. Za zlorabo položaja pri gospodarski dejavnosti je zagrožena kazen od 1 do 8 let zapora. Prav toliko lahko osumljenci dobijo za davčno zatajitev, medtem ko je za pranje denarja predvidena kazen do 5 let zapora. Za ponarejanje poslovnih listin pa je zagrožena kazen do 2 let zapora.
A ključno vprašanje ostaja: bodo ti posamezniki resnično odgovarjali za svoja dejanja? V preteklosti smo bili priča primerom, kjer so procesi trajali leta, na koncu pa so storilci zaradi procesnih napak ali drugih zapletov ostali nekaznovani.
Finančni kriminal: bolezen sodobnega gospodarstva
Primer je ponovno razkril, kako globoko lahko korenini gospodarska kriminaliteta in kako resne posledice ima za državni proračun ter poštene gospodarske družbe. Več kot 2 milijona evrov, kolikor so si pridobili osumljenci, ni zanemarljiva vsota – sploh v luči potrebe po izboljšanju javnih storitev, od zdravstva do infrastrukture.
Kako preprečiti takšna dejanja v prihodnje? Povezovanje institucij, kot so FURS, policija in specializirana tožilstva, je ključnega pomena. A morda bi bila potrebna tudi dodatna zakonodajna zaščita, ki bi onemogočila zlorabe sistemov, kot je vračilo DDV.
Razkritje tega primera gospodarske kriminalitete ni zgolj velik uspeh policije, temveč tudi opomin na ranljivost naših gospodarskih sistemov. Medtem ko državljani plačujemo davke in upamo na pošteno ravnanje, nekateri prebrisanci izkoriščajo luknje v zakonodaji in državne mehanizme za osebno bogatenje.
Ali bo sodstvo tokrat kos izzivu in bo storilce ustrezno kaznovalo? To ostaja vprašanje, ki si ga bo slovenska javnost nedvomno postavljala v prihodnjih mesecih.
Napisal: N. Z.
Vir: PU Celje
