Delal je do 73. leta, danes prejema 325 evrov pokojnine: »Sram me je bilo prositi za pomoč«
Nekateri se bojijo zlorab socialnih transferjev, drugi pa se sramujejo prositi za pomoč, čeprav brez nje ne morejo preživeti.
LJUBLJANA – Medtem ko v javnosti znova odmevajo razprave o nadzoru nad socialnimi transferji, je Delavska svetovalnica na družbenih omrežjih delila zgodbo, ki kaže povsem drugo plat socialne stiske. Zgodbo 74-letnega moškega, ki je po desetletjih dela ostal s pokojnino v višini le 325 evrov mesečno.
Delal je do 73. leta starosti
Vodja Delavske svetovalnice Goran Lukić je zapisal, da je njihov član delal vse do oktobra lani, ko je bil star 73 let. Razlog ni bila želja po podaljševanju delovne aktivnosti, temveč dejstvo, da mu slovenski pokojninski sistem ne priznava delovne dobe, ki jo je pridobil na Kosovu. Po besedah Lukića je težava v tem, da Slovenija in Kosovo še vedno nimata sklenjenega sporazuma o socialnem zavarovanju, ki bi omogočal priznavanje pokojninske dobe. Ko je oktobra 2025 prejel odločbo o upokojitvi, ga je čakalo neprijetno presenečenje. Pokojnina je znašala le 325 evrov.
»Sram me je bilo«
Čeprav je vedel, da lahko zaprosi za razliko do višine polne denarne socialne pomoči in varstveni dodatek, tega skoraj leto dni ni storil. V Delavski svetovalnici so ga vprašali, zakaj ni poiskal pomoči. Njegov odgovor je bil kratek, a zgovoren: »Sram me je bilo. Sram me je bilo, da moram pri teh letih na Center za socialno delo.« Prav ta izjava je med uporabniki družbenih omrežij sprožila največ odzivov.
Objava je nastala le dan po tem, ko je zdaj že potrjena ministrica za demografijo, družino in socialne zadeve govorila o potrebi po večjem nadzoru nad zlorabami socialnih transferjev. Med drugim je dejala, da si ne želi videti ljudi, ki prihajajo po socialno pomoč v najnovejših avtomobilih višjega cenovnega razreda. Lukić je ob tem opozoril na drugačno realnost številnih delavcev in upokojencev. Ob tem je izpostavil tudi podatek, da je bilo lani največ soglasij za delo in prebivanje izdanih prav državljanom Kosova, ki po njegovih besedah pogosto opravljajo najtežja fizična dela.
V istem zapisu je opisal še primer delavke, ki je pri istem delodajalcu delala več kot tri desetletja.
Med delom si je pridelala sindrom karpalnega kanala, vendar ni sprožila postopka za priznanje poklicne bolezni. Po njegovih navedbah ji je osebna zdravnica povedala: »Ne, ne, to je premalo.« Delavka zato ni vložila vloge za priznanje poklicne bolezni, čeprav je zdravstvene težave povezovala z dolgoletnim delom.
Lukić je bil v nadaljevanju zapisa zelo kritičen do razprav o domnevnih izkoriščevalcih socialnih transferjev. Zapisal je: »Spoštovani zakonodajalci, če že iščete izkoriščevalce z BMW-ji, jih torej poiščite med temi delodajalci.« Po njegovem mnenju se premalo govori o delodajalcih, ki po eni strani ustvarjajo dobičke, po drugi strani pa delavci ostajajo v socialni stiski ali celo brez ustrezne zaščite ob bolezni.
»Koga naj bo sram?«
Najostrejši del objave je prišel na koncu, ko je Lukić javnosti postavil vprašanje: »Koga naj bo sram? Zakonodajalce, ki se naokoli vozijo z BMW-ji s šoferji, imajo subvencionirana stanovanja in hrano, vmes pa čez palec moralizirajo o izkoriščevalcih socialnih transferjev? Ali našega člana, ki skoraj eno leto ni hotel priti do nas, dokler mu dobesedno ni zmanjkalo sredstev za preživetje?«
Zapis Delavske svetovalnice je v kratkem času prejel številne odzive in komentarje. Mnogi so opozorili na prenizke pokojnine, težave delavcev migrantov in občutek sramu, ki ga nekateri občutijo ob iskanju socialne pomoči.
Napisal: K. J.
Vir: Delavska svetovalnica (Facebook)
