Delam, pa nimam niti za položnice – te številke razjezijo: imam manj kot nekateri brez dela

Ko na mizo položimo uradne številke, postane jasno, zakaj se med zaposlenimi kopiči občutek krivice. Minimalna plača obstaja, a življenje je postalo dražje hitreje, kot rastejo prihodki.

Kolikšna je resnična minimalna plača

Od 1. januarja 2025 znaša minimalna plača v Sloveniji 1.277,72 evra bruto. To je uradni znesek, ki ga mora delodajalec izplačati za polni delovni čas. Ko se odštejejo prispevki in dohodnina, zaposlenemu na račun prispe okoli 925 do 935 evrov neto, odvisno od osebnih olajšav.

Na papirju to ni malo. V resničnem življenju pa se zgodba hitro zaplete.

Kam ta denar dejansko izgine

Poglejmo povprečen mesečni proračun samske osebe v večjem kraju v Slovenija:

Najemnina za manjše stanovanje: 500–650 €
Elektrika, ogrevanje, telefon, internet: 160–220 €
Hrana (osnovna košarica): 250–320 €
Prevoz na delo: 80–120 €

Skupni stroški se hitro približajo 1.050 do 1.300 evrom. Že pri najnižjih zneskih je jasno, da minimalna plača ne pokrije osnovnih življenjskih potreb brez odrekanja ali dolgov.

Kaj pa socialni prejemki – konkretno

Denarna socialna pomoč za samsko osebo znaša približno 490 evrov. Sama po sebi ne omogoča razkošja, a sistem vključuje še vrsto dodatkov:

Subvencija najemnine: 200–300 €
Kritje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja: okoli 35 €
Izredne socialne pomoči in dodatki: občasno 100–200 €
Pri družinah še otroški dodatki: 200–400 € ali več

Skupni mesečni razpoložljivi znesek lahko tako doseže 900 do 1.100 evrov, v določenih primerih tudi več. Brez stroškov prevoza na delo, brez malice in brez vsakodnevne delovne obremenitve.

Delo na črno – tiha spremljevalka sistema

Kar zaposlene najbolj boli, je razširjeno prepričanje, da del prejemnikov socialnih pomoči ob tem še opravlja delo na črno. Čiščenje, gradbena dela, sezonska opravila. Uradnih statistik skoraj ni, a praksa je v lokalnih okoljih dobro znana. Prav ta siva cona ustvarja občutek, da sistem kaznuje poštene.

Utrujenost namesto zavisti

Večina ljudi ne nasprotuje socialni pomoči. Razumejo, da je nujna. A ko razlika med rednim delom in socialnimi prejemki skoraj izgine, se začne krhati temeljna vrednota – da se delo splača.

Vprašanje, ki ne izgine

Če polna zaposlitev ne zagotavlja več osnovne varnosti, potem to ni osebni neuspeh. To je sistemski problem. In vprašanje ni več, ali se o tem govori – ampak kdaj se bo končno kaj spremenilo.

Pripravil: I.M.

Vir: NaDlani, Facebook