Delna pokojnina: preverite, koliko denarja vam pripada
Delna pokojnina je za mnoge pred upokojitvijo zelo zanimiva možnost, saj omogoča, da človek še naprej dela krajši čas, hkrati pa prejema del pokojnine. A razlika med dvema, štirimi ali šestimi urami dela je lahko zelo velika. Pri pokojnini 1.200 evrov lahko delna pokojnina znaša približno 900, 600 ali le 300 evrov, zato se pred odločitvijo splača preveriti konkreten izračun.
Delna pokojnina je vmesna pot med delom in upokojitvijo
Mnogi ljudje si upokojitev predstavljajo kot jasen rez. En dan so še v službi, naslednji dan pa v pokoju. Toda obstaja tudi vmesna možnost. Delna pokojnina omogoča, da oseba ostane delovno aktivna, vendar v manjšem obsegu, ob tem pa začne prejemati sorazmerni del pokojnine.
To pomeni, da delna pokojnina ni enaka običajni pokojnini. Pri običajni upokojitvi človek praviloma preneha delati in začne prejemati pokojnino v celoti. Pri delni pokojnini pa še naprej dela, vendar manj ur. Po pojasnilih ZPIZ ima oseba v takem primeru hkrati status zavarovanca in uživalca pokojnine.
Takšna rešitev je lahko zanimiva za zaposlene tik pred upokojitvijo, samozaposlene, obrtnike, kmete, družbenike in vse, ki bi radi postopoma zmanjšali obseg dela. Za nekoga je razlog zdravje, za drugega utrujenost, za tretjega pa želja, da ne prekine dela čez noč.
Kdo lahko uveljavlja delno pokojnino
Delna pokojnina ne pripada vsakomur, ki želi delati manj. Osnovni pogoj je, da oseba izpolnjuje pogoje za starostno ali predčasno pokojnino. Poleg tega mora ostati vključena v obvezno zavarovanje za krajši delovni oziroma zavarovalni čas.
Najmanjši obseg dela je dve uri dnevno oziroma deset ur tedensko. To pomeni, da oseba ne more popolnoma prenehati delati in nato zahtevati delne pokojnine. Bistvo delne pokojnine je prav kombinacija dela in pokojnine.
Uveljavljajo jo lahko delavci v delovnem razmerju, samozaposlene osebe, družbeniki, kmetje in oskrbovalci družinskega člana, če izpolnjujejo pogoje. Pri tem pa mora biti vse pravilno urejeno tudi formalno. Ni dovolj, da se delavec in delodajalec samo ustno dogovorita za krajši delovni čas. Potrebna je ustrezna sprememba prijave v zavarovanje in vložitev zahteve za delno pokojnino.
Koliko znaša delna pokojnina
Višina delne pokojnine je odvisna od tega, koliko ur oseba še dela. Manj kot dela, večji delež pokojnine prejema. Če dela več ur, je delež pokojnine nižji. Zato pri odločitvi ni dovolj gledati samo delovnega časa, ampak tudi znesek pokojnine, od katerega se delna pokojnina računa.
Če oseba dela dve uri dnevno oziroma od 10 do 14 ur tedensko, delna pokojnina znaša 75 odstotkov pokojnine. Če dela tri ure dnevno oziroma od 15 do 19 ur tedensko, znaša 62,5 odstotka. Pri štirih urah dnevno oziroma od 20 do 24 ur tedensko znaša 50 odstotkov. Pri petih urah dnevno znaša 37,5 odstotka, pri šestih urah 25 odstotkov, pri sedmih urah dnevno oziroma od 35 do 39 ur tedensko pa 12,5 odstotka.
To pomeni, da so razlike lahko zelo konkretne. Če bi bila izračunana pokojnina 900 evrov, bi delna pokojnina pri dveh urah dela znašala približno 675 evrov, pri štirih urah 450 evrov, pri šestih urah pa 225 evrov. Če bi bila izračunana pokojnina 1.100 evrov, bi oseba pri dveh urah dela dobila približno 825 evrov, pri štirih urah 550 evrov, pri šestih urah pa 275 evrov.
Pri višji pokojnini so razlike še bolj opazne. Če bi bila izračunana pokojnina 1.300 evrov, bi delna pokojnina pri dveh urah dela znašala približno 975 evrov, pri štirih urah 650 evrov, pri petih urah 487,50 evra, pri šestih urah pa 325 evrov. Če bi bila izračunana pokojnina 1.500 evrov, bi oseba pri dveh urah dela prejela približno 1.125 evrov, pri štirih urah 750 evrov, pri šestih urah 375 evrov, pri sedmih urah dela pa 187,50 evra.
Primer: delo štiri ure na dan
Najpogostejša izbira je delo za štiri ure dnevno, saj gre za polovični delovni čas. V tem primeru delna pokojnina znaša 50 odstotkov pokojnine. Če bi bila izračunana pokojnina 1.000 evrov, bi oseba ob štirih urah dela prejemala približno 500 evrov delne pokojnine. Poleg tega bi prejemala še plačilo za štiri ure dela.
Če bi tak človek za polni delovni čas prejemal 1.400 evrov neto plače, bi ob polovičnem delovnem času njegova plača zelo poenostavljeno lahko znašala približno 700 evrov neto. Če bi ob tem dobil še 500 evrov delne pokojnine, bi bil njegov skupni mesečni prihodek približno 1.200 evrov. To ni uradni izračun, ampak primer, ki pokaže, zakaj je delna pokojnina za nekatere finančno zanimiva.
Pri osebi, ki bi imela izračunano pokojnino 1.400 evrov, bi bila delna pokojnina pri štirih urah dela približno 700 evrov. Če bi ob tem prejemala še približno polovico plače, bi bil skupni mesečni prihodek lahko precej blizu znesku, ki ga je imela pred zmanjšanjem delovnega časa.
Primer: delo dve uri na dan
Če oseba dela samo dve uri dnevno, prejema najvišji delež delne pokojnine, torej 75 odstotkov. To je lahko zanimivo za tiste, ki želijo ostati povezani z delom, vendar si ne želijo več večjih obremenitev.
Če bi bila izračunana pokojnina 1.000 evrov, bi delna pokojnina pri dveh urah dela znašala približno 750 evrov. Če bi bila izračunana pokojnina 1.200 evrov, bi znašala približno 900 evrov. Pri izračunani pokojnini 1.500 evrov pa bi delna pokojnina pri dveh urah dela znašala približno 1.125 evrov.
Takšna možnost je lahko uporabna za nekoga, ki še vedno pomaga v podjetju, vodi manjši del dejavnosti, svetuje mlajšim sodelavcem ali postopoma predaja posel. Pri obrtnikih in samozaposlenih je lahko delna pokojnina način, da dejavnosti ne zaprejo čez noč, ampak jo zmanjšujejo postopoma.
Primer: delo šest ur na dan
Pri šestih urah dela dnevno je delna pokojnina precej nižja, saj znaša 25 odstotkov pokojnine. To pomeni, da oseba še vedno dela večji del delovnega časa, zato prejema manjši del pokojnine.
Če bi bila izračunana pokojnina 1.000 evrov, bi delna pokojnina pri šestih urah dela znašala približno 250 evrov. Pri pokojnini 1.200 evrov bi znašala približno 300 evrov, pri pokojnini 1.500 evrov pa približno 375 evrov.
Ta možnost se lahko splača nekomu, ki še ne želi bistveno zmanjšati dela, a bi vseeno rad začel prejemati del pokojnine. Vendar mora biti pri tem previden. Če zaradi krajšega delovnega časa izgubi več plače, kot pridobi z delno pokojnino, finančni učinek morda ni tako ugoden, kot je videti na prvi pogled.
Delna pokojnina se lahko tudi poveča
Pri nekaterih lahko pride v poštev tudi povečanje delne pokojnine. Če oseba izpolnjuje pogoje za starostno pokojnino in ostane vključena v obvezno zavarovanje vsaj štiri ure dnevno oziroma 20 ur tedensko, se delna pokojnina poveča za sorazmerni del od 40 odstotkov starostne pokojnine. Takšno višje izplačilo lahko traja največ tri leta nadaljnje vključenosti v obvezno zavarovanje.
Primer: če bi bila starostna pokojnina 1.200 evrov in bi oseba delala štiri ure dnevno, bi osnovna delna pokojnina znašala 600 evrov. Ker štiri ure pomenijo polovico polnega delovnega časa, bi se lahko temu dodal še sorazmerni del od 40 odstotkov starostne pokojnine. Štirideset odstotkov od 1.200 evrov znaša 480 evrov, polovica tega zneska pa 240 evrov. Skupaj bi lahko delna pokojnina v takem primeru znašala približno 840 evrov.
Po treh letih bi se namesto sorazmernega dela od 40 odstotkov upošteval sorazmerni del od 20 odstotkov. Pri isti pokojnini 1.200 evrov bi 20 odstotkov znašalo 240 evrov, polovica tega pa 120 evrov. Skupni znesek bi bil tako približno 720 evrov. To je še vedno več kot osnovnih 600 evrov, vendar manj kot v prvih treh letih.
Pri pokojnini 1.500 evrov bi bil primer še izrazitejši. Osnovna delna pokojnina pri štirih urah dela bi znašala 750 evrov. Sorazmerni del od 40 odstotkov bi znašal dodatnih 300 evrov, zato bi lahko skupni znesek znašal približno 1.050 evrov. Po treh letih bi se dodatek znižal na približno 150 evrov, skupni znesek pa bi znašal približno 900 evrov.
Kdaj lahko izgubite del izplačila
Pri delni pokojnini obstajajo tudi omejitve, ki jih marsikdo spregleda. Ena pomembnejših je povezana z bolniško odsotnostjo. Če uživalec delne pokojnine ne dela zaradi začasne nezmožnosti za delo več kot 30 delovnih dni, se povečanje delne pokojnine za sorazmerni del od 40 oziroma 20 odstotkov starostne pokojnine v tem času ne izplačuje.
To ne pomeni nujno, da oseba izgubi celotno delno pokojnino. Lahko pa izgubi dodatno povečanje, na katerega je računala. Za nekoga, ki si je mesečni prihodek izračunal zelo natančno, je lahko tudi to pomembna razlika.
Posebej previdni morajo biti samozaposleni, družbeniki in kmetje. Če nimajo v celoti poravnanih prispevkov za socialno varnost, lahko pride do omejitev pri izplačilu dodatnega dela. Pri zaposlenih to praviloma ureja delodajalec, pri samozaposlenih pa je odgovornost neposredno na posamezniku.
Zakaj se primeri med ljudmi tako razlikujejo
Dva človeka lahko oba delata štiri ure dnevno, pa imata popolnoma drugačno delno pokojnino. Prvi ima lahko izračunano pokojnino 900 evrov in prejema približno 450 evrov osnovne delne pokojnine. Drugi ima lahko izračunano pokojnino 1.600 evrov in pri istem obsegu dela prejema približno 800 evrov osnovne delne pokojnine.
Zato ni dovolj vprašati soseda, sodelavca ali znanca, koliko dobiva. Vsak primer je odvisen od osebne pokojninske osnove, dopolnjene dobe, vrste pokojnine, obsega dela in morebitnih dodatnih pogojev. Delna pokojnina je lahko za enega zelo ugodna, za drugega pa precej manj.
Pred vlogo preverite svoj izračun
Preden se odločite za delno pokojnino, je pametno preveriti informativni izračun. Brez tega je težko vedeti, kaj odločitev pomeni v praksi. Ni dovolj, da veste, ali boste dobili 50 ali 75 odstotkov pokojnine. Najprej morate vedeti, od katerega zneska se bo ta odstotek sploh računal.
Če bi nekdo prejemal 900 evrov izračunane pokojnine, bi bila delna pokojnina pri štirih urah dela približno 450 evrov. Če bi imel izračunano pokojnino 1.400 evrov, bi bil znesek pri istem obsegu dela približno 700 evrov. Razlika je velika, čeprav je odstotek enak.
Najbolj varno je, da posameznik pred odločitvijo preveri svoj primer. Koliko bi znašala polna pokojnina? Koliko ur bo še delal? Ali izpolnjuje pogoje za starostno ali predčasno pokojnino? So prispevki poravnani? Je prijava zavarovanja pravilno urejena?
Delna pokojnina je lahko zelo pametna odločitev, če je sprejeta premišljeno. Če pa se človek zanjo odloči na pamet, lahko hitro pride do razočaranja. Pri delni pokojnini lahko že majhna razlika v urah, pogojih ali prispevkih pomeni precej drugačen mesečni znesek.
Pripravil: I.M.
Vir: Facebook,
