Digitalna Slovenija? Poglejte, kako volitve in štetje glasov izvajajo v Bosni, pa vam bo marsikaj jasno (FOTO)
Slovenija se rada predstavlja kot sodobna in digitalizirana država. Toda pogled na letošnje volitve v Bosni in Hercegovini odpira neprijetno vprašanje: kako je mogoče, da so pri naših južnih sosedih uvedli elektronsko štetje glasovnic z dodatnim ročnim preverjanjem, medtem ko pri nas še vedno uporabljamo tradicionalno ročno štetje? Na razliko je opozoril tudi nekdanji notranji minister Aleš Hojs.
Hojs pokazal, kako potekajo volitve v Bosni
Nekdanji notranji minister Aleš Hojs je na družbenem omrežju X objavil fotografije posebnih volilnih naprav in opisal izkušnje z opazovanja volitev v Bosni in Hercegovini. Kot je zapisal, je sodeloval kot opazovalec Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE).
Njegov opis je precej zanimiv. Volivce preverjajo z uporabo sodobnih naprav za identifikacijo, ki vključujejo tudi biometrično preverjanje. Glasovnice nato oddajo v posebne skenerje, ki omogočajo njihovo elektronsko štetje.
Toda najpomembnejši del Hojsove objave se skriva drugje.
V Bosni glasove štejejo dvakrat – najprej stroj, nato človek
Bosna in Hercegovina je na splošnih volitvah 4. oktobra 2026 uvedla sistem, pri katerem elektronskemu štetju glasovnic sledi še ročno štetje.
To ni zgolj Hojsova trditev. Takšen postopek predvideva tudi bosanska volilna zakonodaja.
Po zaprtju volišča naprave samodejno obdelajo glasovnice in posredujejo rezultate. Nato volilni odbor opravi še ročno štetje. Tako je mogoče primerjati elektronsko ugotovljene rezultate z dejanskimi papirnatimi glasovnicami.
V Sloveniji pa na običajnih voliščih glasovnice štejejo ročno, brez predhodnega elektronskega štetja.
Razlika je očitna. Bosanski sistem združuje hitrost sodobne tehnologije in človeško preverjanje, slovenski pa temelji predvsem na delu volilnih odborov.
Je Bosna res našla boljšo rešitev?
Dvojno štetje ima pomembno prednost. Elektronsko prebrane rezultate je mogoče primerjati z ročnim štetjem, kar omogoča dodatno preverjanje morebitnih odstopanj.
Toda tehnologija sama po sebi ne zagotavlja poštenih volitev. Naprave se lahko pokvarijo, programska oprema lahko vsebuje napake, pomembna pa ostajata tudi varovanje osebnih podatkov in neodvisen nadzor.
Da uvedba ni potekala brez zapletov, so pokazale tudi letošnje volitve v Bosni in Hercegovini, kjer so morali nekatere rezultate dodatno preverjati.
Kljub temu je država naredila pomemben korak pri tehnološki posodobitvi volilnih postopkov.
Bil sem OVSE opazovalec na volitvah v Bosni. Predčasnih ni! Scan osebne,prstni odtis volilca,podpis na izpisan slip s sliko volilca,glasovnice oddane v scaner-skrinjo,optično prebrane in rezultati iz mašin ob 19.01 izpisani.Nato odprejo boxe in kontrolno vse še ročno preštejejo👍 https://t.co/CEwnLrEiRI
— Aleš Hojs (@aleshojs) October 17, 2026
Slovenija še vedno pri papirju – je čas za spremembe?
Zanimivo je, da ročno štetje glasovnic ni posebnost Slovenije. Podoben sistem uporabljajo tudi nekatere najrazvitejše evropske države, med njimi Nemčija in Nizozemska.
Zato bi bilo pretirano trditi, da je bosanski sistem že zaradi uporabe tehnologije bolj varen. Nedvomno pa omogoča drugačen način preverjanja rezultatov.
In prav tukaj se odpira vprašanje za Slovenijo. Če lahko Bosna in Hercegovina uvede elektronsko štetje ter hkrati ohrani ročno kontrolo, zakaj o podobni možnosti ne bi resneje razmislili tudi pri nas?
Hojsova objava tako odpira širšo razpravo, ki presega politične delitve. Ne gre samo za to, kdo hitreje prešteje glasove, temveč tudi za to, kako zagotoviti, da bodo volivci rezultatom čim bolj zaupali.
Prstni odtisi in skenerji niso čudežna rešitev
Bosanski sistem kljub napredku ni brez težav. Mednarodni opazovalci so opozorili na tehnične zaplete in nepravilnosti pri izvajanju nekaterih postopkov. Centralna volilna komisija je morala po volitvah odrediti tudi dodatna preverjanja štetja.
Toda prav kombinacija elektronskega štetja in naknadnega ročnega nadzora kaže, v katero smer želi država razvijati svoj volilni sistem. Tehnologija lahko pospeši obdelavo rezultatov, fizične glasovnice pa omogočajo preverjanje morebitnih napak.
Pripravil: I.M.
Vir: Omrežje X
