Dom za starejše v Dobju brez dodatnih 500.000 €, medtem ko država financira projekt čebelarstva v Zambiji – kakšne so prioritete vlade? (FOTO)
V Dobju so čakali na 24 novih mest za starejše. Manjkalo je približno pol milijona evrov. Projekt je obstal. Medtem Slovenija sodeluje v čebelarskem projektu v Zambiji. Vlada pravi: denar ni iz iste “vreče”. A ali je to res dovolj dober odgovor?
Dobje: projekt na papirju, starostniki na čakanju
Dom za starejše v Dobju je bil vključen v Načrt za okrevanje in odpornost. Okoli 2,8 milijona evrov evropskih sredstev je bilo predvidenih za novo enoto z 23 ali 24 mesti. Za majhno občino je to pomenilo ogromno – oskrbo bližje domu, manj selitev, več dostojanstva za starejše. Potem so prišle ponudbe izvajalcev. Višje od predvidenih sredstev. Govori se o približno 500 tisoč evrov razlike. Občina je iskala rešitev, dodatna sredstva, pomoč države. Ministrstvo dodatnega denarja ni zagotovilo. Rezultat? Projekt stoji. Čas teče. Roki evropskega načrta so neizprosni.
Zambija: razvojna pomoč teče naprej
Slovenija obenem sodeluje v projektu razvojne pomoči v Zambiji, kjer podpirajo čebelarstvo, izobraževanje in postavitev panjev za več deset družin. Projekt spada pod mednarodno razvojno sodelovanje, z drugačnimi proračunskimi postavkami in cilji. Uradno pojasnilo je jasno: sredstva za razvojno pomoč niso ista kot sredstva za domove starejših. Denar prihaja iz drugega vira, z drugim namenom. Formalno drži. A javnost se ne sprašuje o tehničnih postavkah. Sprašuje se o prioritetah.
“Ni ista vreča” – a je ista odgovornost
Res je, da evropska sredstva za Dobje niso enaka sredstvom za mednarodno pomoč. Toda država ima tudi svoj nacionalni proračun. Vlada lahko prerazporeja sredstva, predlaga rebalans, določa prioritete. Vprašanje zato ni le, ali sta “vreči” ločeni. Vprašanje je, ali bi lahko vlada, če bi želela, našla dodatnih 500 tisoč evrov iz nacionalnih sredstev in zaščitila projekt. Bi lahko? Teoretično da. Politično, to je odločitev.
Ko pravila postanejo izgovor
Ljudje v Dobju ne živijo v tabelah proračunskih postavk. Živijo v realnosti dolgih čakalnih vrst in skrbi, kam bodo namestili svoje starše. Ko slišijo, da doma ni bilo mogoče zagotoviti dodatnega denarja, obenem pa država financira projekte drugje, občutek ni dober. Vlada se lahko sklicuje na pravila razpisov in ločene vire. A vprašanje ostaja: ali so domovi za starejše absolutna prioriteta – ali le ena od številk v excelovi tabeli? Morda primerjava z Zambijo ni finančno povsem enaka. Je pa simbolna. In simboli v politiki štejejo. Ko zmanjka 500 tisoč evrov za 24 mest za starejše, je to več kot računovodska težava. To je signal. Kakšen signal pošilja ta zgodba o prioritetah države?
Pripravil: I.M.
Vir: Facebook/Jelka Godec
