Drastične spremembe v zdravstvu – takole bodo bolniške odsotnosti videti v prihodnje …
Ministrstvo za zdravje že nekaj časa pripravlja obsežne spremembe na področju bolniških odsotnosti – in te bi lahko temeljito pretresle ustaljene prakse. Po novem naj bi osebni zdravniki odločali o bolniških odsotnostih do 90 dni, s čimer bi precej podaljšali trenutno omejitev, ki znaša zgolj 30 dni. Pa je to res smiselna rešitev ali le še en administrativni eksperiment?
Podrobnosti predloga – večja odgovornost zdravnikov, manj vpliva ZZZS
Po obstoječi zakonodaji se o bolniških odsotnostih, ki presegajo 30 dni, odločajo zdravniki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Če pa bodo spremembe uveljavljene, bo ta pristojnost v celoti prenesena na osebne zdravnike, ki bodo presojali o delazmožnosti delavca do treh mesecev. Po tem obdobju naj bi zadevo prevzel enoten izvedenski organ, katerega cilj bo centralizacija in poenotenje ocenjevanja zdravstvenih stanj, delazmožnosti in potrebe po dolgotrajni odsotnosti z dela.
Kaj to pomeni za delavce? Manj čakanja in večja transparentnost? Morda. A hkrati je vprašanje, ali bo sistem zmogel prenesti tako radikalno spremembo – predvsem zaradi že tako preobremenjenih osebnih zdravnikov.
Ali so zdravniki pripravljeni na nove odgovornosti?
Očitno je, da spremembe prinašajo precejšen premik bremena – tako za delavce kot za zdravnike. Razširjeni strokovni kolegij za družinsko medicino, ki ga vodi Danica Rotar Pavlič, opozarja, da bo odločanje o bolniških odsotnostih do 90 dni zahtevalo več časa, več analitičnega dela in natančnejše načrtovanje rehabilitacijskih procesov. To ni zgolj administrativna naloga, temveč resen medicinski izziv, ki zahteva dodatna znanja in več kadra. “Te storitve morajo biti časovno in vsebinsko ustrezno ovrednotene,” pravijo strokovnjaki.
Posebej pereče je vprašanje bolniških odsotnosti pri nosečnicah – kolegij predlaga, da to področje ostane v pristojnosti specialistov ginekologov, saj osebni zdravniki pogosto niso dovolj opremljeni za specifične težave, ki spremljajo nosečnost.
Omejitve bolniških odsotnosti – razumno ali pretirano?
Osnutek predvideva tudi omejevanje dolžine bolniških odsotnosti z določitvijo “prehodnih obdobij”. To pomeni, da bi bili delavci, ki ne zmorejo vrnitve na delo v predvidenem času, napoteni na poklicno rehabilitacijo, prilagoditve delovnih mest ali postopke za ugotavljanje invalidnosti. Ministrstvo poudarja, da bi se s tem izboljšala učinkovitost sistema, saj bi delavci bodisi hitreje našli drugo primerno delo bodisi dobili pravice iz socialne varnosti.
Toda ali je to izvedljivo? Slovensko zdravstvo že zdaj trpi zaradi pomanjkanja kadra, delodajalci pa so pogosto premalo pripravljeni na prilagoditve delovnih mest. Kako bodo te spremembe vplivale na zaposlene v manjših podjetjih, kjer nadomeščanje bolniških sodelavcev ni preprosto? Vprašanje ostaja odprto.
Centralizacija izvedenskih organov – ključ do rešitve?
Trenutno so izvedenski organi razdrobljeni med ZZZS, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) in Inštitut RS za socialno varstvo (IRSSV). To pogosto vodi v dolgotrajne postopke in neusklajene odločitve. Nov predlog predvideva ustanovitev enotnega izvedenskega organa, ki bi združil obstoječe institucije in omogočil bolj pregledno obravnavo posameznikov.
Ta organ naj bi tesno sodeloval s specialisti medicine dela, delodajalci in izvajalci medicinske rehabilitacije. Bolniki bi v obravnavo vstopili na podlagi načrta za vračanje na delo, kar naj bi skrajšalo čakalne dobe in omogočilo hitrejšo odločitev o pravicah delavca.
Kako se pripraviti na spremembe?
Ministrstvo za zdravje zagotavlja, da bodo spremembe uvedene postopoma, z določitvijo prehodnih obdobij. Vseeno ostaja veliko dvomov. Ali bodo osebni zdravniki kos novim nalogam? Kako se bodo delodajalci odzvali na zahteve po prilagoditvah delovnih mest? In predvsem – kako bo sistem zagotavljal, da spremembe ne bodo dodatno obremenile že tako izčrpanih delavcev in zdravstvenih delavcev?
Čeprav so predlogi na prvi pogled logični, je očitno, da so tudi izjemno ambiciozni. Brez zadostne podpore – tako finančne kot organizacijske – bi lahko te spremembe hitro postale le še ena birokratska težava, ki bo poslabšala razmere v že tako razdrobljenem sistemu.
Napisal: N. Z.
Vir: www, ZZZS, Gov.si
